MMC se je s predstavnico Greenpecea, nevladne organizacije, ki si prizadeva za ohranitev okolja in promocijo miru, pogovarjal o pričakovanjih glede vrha, možnostih za njegov uspeh in posledicah ob nesprejetju učinkovitega in zavezujočega dogovora.

Kaj pri Greenpeaceu pričakujete od podnebnega vrha v Köbenhavnu? Bodo države dosegle kakšen konkreten dogovor ali bo vrh propadel?
Greenpeace pričakuje, da se bodo svetovni voditelji in njihovi delegati dogovorili o takšnem sporazumu, ki bo v skladu z omejitvijo dviga povprečnih globalnih temperatur pod 2 stopinjama Celzija. Gre za bistvo celotnih pogajanj in v tem trenutku imamo na mizi vse elemente sestavljanke (prisotnost svetovnih voditeljev, ključni elementi pravnega teksta in več kot 20.000 delegatov). Edina stvar, ki nam v tem trenutku manjka, je politična volja – pri tem pa prevladuje bolj izgovor "ne želimo" kot "ne zmoremo".
Ko govorimo o ključnih elementih, pa so to zaveze zmanjšanja emisij za razvite države (vsaj 40 odstotkov) do 2020, višina finančnih sredstev, ki jih bodo razvite države namenile za financiranje ukrepov prilagajanja, blaženja in zaustavitev deforestacije v državah v razvoju v višini 110 milijard EUR letno, zaveze držav v razvoju, da bodo načrtovano rast emisij zmanjšale za 15-30 odstotkov ter zaustavitev deforestacije do 2015.
Glede na to, da se je vrh danes šele začel, je težko govoriti, kakšen bo konkreten dogovor, a zagotovo je, da "propada" ne smemo dovoliti. Možnosti končnega 'izplena' je več, vsekakor pa moramo trdno vztrajati, da je edini sprejemljiv rezultat pravno zavezujoč sporazum, ki nam bo omogočil, da rešimo problem podnebnih sprememb.

Bodo ZDA privolile v občutno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje ali ne, glede na to, da niso hotele podpisati kjotskega protokola? Kaj po vašem mnenju za vrh pomeni prisotnost ameriškega predsednika Baracka Obame?
To, da je Obama prestavil prihod v Köbenhavn na datum, ko prihajajo tudi preostali svetovni voditelji, je vsekakor signal, da se administracija ZDA zaveda, da gre za trenutek pri katerem ne more manjkati. Pogajanjem daje neko pozitivno noto, ostaja pa vprašanje, ali ima v žepu kakšne skrite adute, ki bi lahko pripeljali do občutnejših zmanjšanj emisij v ZDA (trenutno predlagan cilj je absolutno prenizek). ZDA so nas v preteklosti že večkrat presenetile, žal tudi negativno, a upamo, da bo tokrat presenečenje druge vrste.

Greenpeace je na letališču v Köbenhavnu izvedel zelo nazorno kampanjo s postaranimi podobami svetovnih voditeljev. Bo kampanja po vašem mnenju dosegla svoj namen?
Kampanja s podobami na köbenhavnskem letališču je dejansko naletela na izjemen odziv po celem svetu. Nekako zelo direktno sporoča, kdo so tiste osebe, ki so odgovorne za uspeh ali neuspeh, s čimer se tudi stopnjuje pritisk tudi na te voditelje. Gre pa samo za enega izmed pristopov in eno izmed aktivnosti, ki bodo potekale v tem času – vsekakor pa izhajamo iz prepričanja, da lahko take vrste kampanj pustijo na ljudeh pozitivne posledice in dosežejo svoj namen. Kot že rečeno, je zelo nehvaležno napovedovati prihodnost in šele po koncu vrha bomo lahko ocenili, ali smo dosegli svoj namen.

Kaj bi morala po vašem mnenju storiti Slovenija, kakšna bi morala biti njena zaveza za zmanjšanje izpustov? Bo Slovenija delovala skladno z EU-jem?
Slovenija, tako kot marsikatera druga država, se mora najprej naučiti na storjenih napakah prejšnjih obdobij, kjer kljub relativno dobrim ukrepom namenjenim realizaciji kjotskega cilja, slednjih nismo izvajali. Zakaj in kdo je odgovoren, sta ključni vprašanji, če se želimo tem napakam v prihodnje izogniti. Vsekakor pa ne smemo na sprejete cilje gledati samo kot neko breme. Namreč Slovenija kot članica EU-ja, bo prevzela del teh odgovornosti – to ne pomeni, da, če razvite države oz. EU podpišejo 40-odstotno zmanjšanje emisij do 2020, bo Slovenija imela enak cilj – naš cilj se bo določil naknadno glede na "notranjo porazdelitev v EU-ju", enako kot pri energetsko-podnebnem svežnju.
Vsekakor pa lahko ambiciozen in pravičen dogovor v Köbenhavnu pomeni veliko vzpodbudo tudi za slovensko gospodarstvo. Usmeritev k čistim tehnologijam, ukrepom učinkovite rabe energije, novim trajnostnim pristopom v kmetijstvu, lahko prinese nov zagon slovenskemu gospodarstvu – preusmeritev iz starih, preživetih industrijskih sektorjev v nove, z razvojem in raziskavami podprte sektorje, ki ustvarjajo tudi večjo dodano vrednost in več novih zaposlitev. Ne glede na cilje sprejete v Köbenhavnu, je to edina prava pot, da slovensko gospodarstvo zapolni trenutno še obstoječe tržne niše, preden bodo tej razvojni paradigmi sledile še preostale države. A čas se hitro izteka.

Za 12. december so v Köbenhavnu in drugod po svetu napovedani protesti, kjer naj bi opozarjali na pomembnost dogovora. Bodo kakšni protesti tudi v Sloveniji?
12. decembra bodo potekale aktivnosti tudi v Sloveniji. Pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj! bomo organizirale dogodke v treh mestih (Izola, Maribor in Ljubljana), kjer bomo s simbolnimi aktivnostmi poslali še zadnje sporočilo pred koncem podnebnega vrha, od katerega pričakujemo ambiciozen in pravičen dogovor. Vsekakor pa bo danes čez dan več informacij o aktivnostih dostopnih na www.ukrepajzdaj.org.

V spodnji galeriji si lahko ogledate slike, ki jih je Greenpeace uporabil v okviru svoje kampanje na letališču v Köbenhavnu.