Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v začetku novembra lani za 60-letnega Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, zaradi bolezni odredilo začasno izpustitev. Ko se je vrnil v Beograd, je večkrat ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva, zato je tožilstvo 1. decembra vložilo zahtevo, naj se vrne v pripor, saj naj bi s svojim obnašanjem v Srbiji pokopal duha odločitve, ki jo je iz humanitarnih razlogov sprejel razpravni senat. V svoji zahtevi je tako tožilstvo neposredno kritiziralo odločitev razpravnega senata in menilo, da je Šešelj kršil pogoje začasne izpustitve na prostost.

Senat trdi, da novih dejstev ni
Razpravni senat je v danes objavljeni odločitvi utemeljil, da se tožilstvo na odločitev senata ni pritožilo, ampak je zaprosilo za ponovno preučitev odločitve, ki je mogoča le na podlagi novih dejstev, ki pa jih po mnenju senata ni. Sodišče ni ugotovilo niti morebitnih kršitev pogojev začasne izpustitve na prostost, ki predvidevajo, da Šešelj nima stika s pričami ali žrtvami, da ne ovira pravnih postopkov in da se vrne na sodišče, ko ga bo le-to k temu pozvalo.

Šešelj je dejal, da se ne bo nikoli vrnil v Haag, a kot je pojasnil senat, mu to še ni bilo naročeno, zato ne gre za kršitev. "Samo izjava o nameri ne pomeni kršenja obveze," je zapisal razpravni senat.

Vučić: Odločitev je pričakovana
Srbski premier Aleksandar Vučić je odločitev haaškega sodišča označil za pričakovano. "Če so sprejeli odločitev o izpustitvi, zakaj bi ga vračali po mesecu dni. Nisem niti pričakoval, da bo sodišče drugače odločilo," je povedal novinarjem po pogovoru s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom v Beogradu. Dodal je še, da vprašanje vrnitve Šešlja v Haag ni pomembno za življenje v Srbiji.

Kdaj bo znana sodba Šešlju, še ni jasno
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in se je končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora. Šešelj vztraja, da ni kriv.