Skupina okoli 50 ljudi, večinoma iz Čečenije, se je zbrala blizu Maljevca, mejnega prehoda s Hrvaško na severozahodu države, so sporočile oblasti. “Želijo si v eno od članic Evropske unije, ker, kot so povedali, bežijo pred vpoklicem v Rusiji," so povedali iz ministrstva za varnost.

V skupini so številne družine z otroki, mnogi od čakajočih pa so povedali, da upajo, da jim bodo dovolili vstop na Hrvaško. A, kot poroča AP, jih hrvaški obmejni organi povečini zavračajo.

Ruski državljani lahko vstopijo v BiH brez vizuma, v državi pa lahko ostanejo največ 90 dni v 180-dnevnem obdobju. Potrebujejo pa vizum za vstop na Hrvaško, ki bo 1. januarja vstopila v schengensko območje.

Eden od mladeničev v skupini, Hadis, je povedal, da potuje s svojimi otroki in si želi na Hrvaško, ker da je situacija v Čečeniji zaradi vojne v Ukrajini "zelo težka". Kot je še dejal, so se po odhodu iz Rusije najprej ustavili v Carigradu, od tam pa pripotovali v BiH.

Po navedbah bosanskih medijev so nekateri prispeli tudi iz Srbije. Turčija in Srbija sta edini državi v Evropi z direktnimi poleti iz Rusije v času vojne.

Z varnostnega ministrstva so še sporočili, da bodo “še naprej spremljali situacijo na terenu in od varnostnih agencij zbirali podrobne informacije, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe".

Skupino 20 Čečenov poslali nazaj v Turčijo

Medtem pa so obmejni organi na letališču v Sarajevu danes prestregli skupino 20 Čečenov in Ingušetov, jim zavrnili vstop v državo ter jih poslali nazaj v Carigrad, odkoder so prileteli, navaja Radio Svobodna Evropa (RSE). Vsi so nameravali zaprositi za politični azil na Hrvaškem.

Skupina je v Sarajevo priletela 28. decembra. Na mejni kontroli so jim odvzeli dokumente, nato pa so jih, skupaj z njihovimi otroki, priprli za skoraj cel dan, navaja RSE.

Iz obmejne policije BiH več informacij o skupini omenjenih ruskih državljanov niso posredovali, je pa v četrtek namestnik direktorja policije Svevlad Hofman dejal, da so ugotovili, da omenjene osebe "zlorabljajo brezvizumski režim BiH" in da ne izpolnjujejo pogojev za vstop v BiH. "Pogoj" naj bi bila povratna vozovnica, ki pa jo omenjeni niso imeli.

Odvetnik Osman Mulahalilović je za RSE dejal, da bi morale oblasti skupino ruskih državljanov spustiti v BiH, če bežijo pred vojno in mobilizacijo. "Ta kontekst bi bilo potrebno vzeti v ozir. Če imasta BiH in Rusija brezvizumski režim, bi jih morali spustiti v državo," je dejal.

Ozko grlo za pribežnike

BiH je leta 2015 postala pravo ozko grlo za prebežnike z Bližnjega vzhoda, Osrednje Azije in Severne Afrike na poti v Evropo, potem, ko je vrsta ostalih držav na Balkanu in osrednji Evropi zaprla ustaljene prebežniške poti na Zahod.

Pokrajina Krajina, ki leži ob precej prepustnem odseku bosanske meje s Hrvaško, si že leta (z ne največjim uspehom) prizadeva namestiti na tisoče prebežnikov in beguncev, ki so pogosto prisiljeni spati na prostem, brez dostopa do hrane, ogrevanja in zdravniške oskrbe.