Ministri so ponovili, da ruska invazija v Ukrajini ogroža mednarodni mir, varnost in blaginjo. "Moskva z napadi na civilno infrastrukturo milijonom Ukrajincev onemogoča dostop do osnovnih storitev. Vojna je prizadela tudi svetovno preskrbo s hrano in ogroža najranljivejše države na svetu," piše v izjavi.

"Vsi, ki so odgovorni za vojne zločine, bodo morali zanje odgovarjati," so opozorili ministri članic čezatlantske vojaške zveze in obenem sporočili, da hitri postopek za sprejem Ukrajine v zvezo Nato za zdaj ne bo izpeljan, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Srečanja se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je pred zasedanjem dejala, da "moramo biti pozorni na drastične razmere v Ukrajini, saj opažamo škodo na civilni infrastrukturi in številne smrtne žrtve v državi, zato moramo ta vprašanja obravnavati zelo resno". Na Twitterju je sporočila še, da bo Slovenija še naprej nudila podporo Ukrajini, tako vojaško kot humanitarno.

Zunanjim ministrom zveze Nato se je pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je zahodne zaveznice pozval k dobavi generatorjev električne energije ter k hitrejši dobavi orožja, zlasti naprednih sistemov zračne obrambe.

"Ko bomo imeli transformatorje in generatorje, bomo lahko obnovili naš sistem, naše energetsko omrežje, in ljudem zagotovili dostojne življenjske pogoje. Ko bomo imeli sisteme zračne obrambe, bomo lahko to infrastrukturo zaščitili pred naslednjimi ruskimi raketnimi napadi," je dejal Kuleba.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je na novinarski konferenci skupaj z romunskim zunanjim ministrom Bogdanom Aurescujem znova potrdil zavezo, da bodo ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost na vzhodnem krilu zveze Nato. Črno morje je označil za kritično komponento obrambne strategije Nata in dodal, da je Rusija to regijo spremenila v vojno območje.

ZDA so od začetka ruske invazije v Romunijo napotile že približno 4000 vojakov. Blinken je pohvalil nedavno povečanje vojaških izdatkov Bukarešte z dveh na dva in pol odstotka bruto domačega proizvida.

Berlin: Ruski napadi so brutalen zlom civilizacije

Vsi ministri so obsodili nedavne ruske zračne napade, pri čemer je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala, da takšni napadi predstavljajo "brutalen zlom civilizacije".

Obsodila je strategijo ruskih sil in jo označila za najbrutalnejšo kršitev mednarodnega prava.
"Ko namerno bombardirate infrastrukturo, potem zavestno dopuščate, da otroci, starejši, družine zmrzujejo in umirajo od žeje ter lakote," je opozorila in dejala, da Ukrajina zdaj potrebuje generatorje, ki bodo nadomestili bombardirane elektrarne.

Podobno je opozoril tudi litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, ki je dodal, da se Ukrajina vsak dan spoprijema z od 20 do 30-odstotnim primanjkljajem v oskrbi z električno energijo. "Zato potrebujejo zračno in protiraketno obrambo. Vse, kar imamo, je treba takoj poslati," je nadaljeval.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem pozval k reševanju konflikta v Ukrajini. "Samo z obsodbami zadeve ne bomo rešili, zato si moramo prizadevati za mir in biti ustvarjalni," je dejal in poudaril, da Turčija odločno podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine.

Stoltenberg poziva k več zračne obrambe

Na začetku zasedanja je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Ukrajini.

"Zavezniki zveze Nato in Nato niso stran v spopadih v Ukrajini. Vendar pa Ukrajini zagotavljamo podporo brez primere, saj je Ukrajina država, ki ima pravico do samoobrambe, pravico, ki je zapisana v Ustanovni listini ZN-a," je ob začetku zasedanja v Bukarešti dejal generalni sekretar Nata.

Ob tem je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi zimo uporabiti kot orožje proti Ukrajini. "Pripraviti se moramo na še večji pritok beguncev v preostalo Evropo," kar je posledica ruskega "namernega napada na kritične storitve, ogrevanje, svetlobo, vodo, plin", je opozoril Stoltenberg, a hkrati dodal, da ruskemu predsedniku kljub temu v vojni ne uspeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Stoltenberg je tudi napovedal, da se ob vedno višjih življenjskih stroških in hitro naraščajoči inflaciji napovedujejo težki časi, ne le za Ukrajino, temveč tudi za preostalo Evropo in številne druge države po svetu. "Vsi plačujemo ceno ruske vojne proti Ukrajini. Toda cena, ki jo mi plačujemo, je v denarju, Ukrajinci pa jo plačujejo v krvi," je opozoril.

Po besedah generalnega sekretarja čezatlantske vojaške zveze bi bila cena vojne še višja, če bi Putinu dovolili, da v njej zmaga. To bi po njegovem mnenju pomenilo "precedens za druge samodržce", da za dosego svojih ciljev uporabijo silo, navaja EFE.

Stoltenberg je zaveznice pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe Kijevu, rezervnih delov in streliva, kot tudi k dodatni pomoči pri obnovi ukrajinske uničene energetske infrastrukture, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V okviru tega je že v petek izrazil odprtost do pobude, da Nemčija sisteme zračne obrambe Patriot namesto Poljski nameni Ukrajini.

Današnji razpravi zunanjih ministrov o vojni v Ukrajini bo v sredo sledila razprava o izzivih, ki jih zavezništvo vidi v Kitajski, govorili pa bodo tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Na drugem dnevu zasedanja bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, ministri pa se bodo sestali tudi s kolegi iz BiH-a, Moldavije in Gruzije.

Te tri države po besedah generalnega sekretarja Nata predstavljajo različne vidike ruskega vpliva. Na srečanju bodo zato okrepili pomoč pri obrambi njihove neodvisnosti in okrepitvi zmogljivosti za obrambo.

Rusija nadaljuje napade v Donecku

Ruske sile medtem nadaljujejo napade na ukrajinske vojake, ki so se utrdili ob fronti v ukrajinski regiji Doneck na vzhodu države, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in pri tem dodalo, da so zračne napade izvedli v krajih Verhnokamjansk, Andrijivka in Vodjane. O ruskih napadih je poročal tudi ukrajinski generalštab.

Po navedbah ukrajinskih oblasti so štiri ruske rakete zadele mesto Dnipro v osrednjem delu Ukrajine, pri čemer o žrtvah za zdaj niso poročali. V napadu so bili močno poškodovani proizvodni obrati zasebnega podjetja, je na Telegramu zapisal guverner regije Dnipro Valentin Rezničenko in dodal, da so ruske sile obstreljevale tudi mesto Nikopolj.

Ukrajinske sile medtem po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvajajo napade v okolici krajev Kupjansk in Liman. To je potrdil tudi ukrajinski generalštab, ki poroča, da so ruske sile tam v defenzivi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Čez dan so se po vsej Ukrajini oglašali alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov, od tega je eden v Kijevu trajal dvanajst minut. Kijev je v zadnjem času potrdil 26 zračnih napadov, med katerimi so bili nekateri usmerjeni tudi na kritično infrastrukturo v Ukrajini.

Oleana Zelenska obtožila rusko vojsko sistematičnih spolnih zločinov

Sistematično spolno nasilje in spolni zločini so del "vojnega arzenala" ruske vojske v Ukrajini, je na mednarodni konferenci o boju proti spolnemu nasilju med oboroženimi spopadi v Londonu opozorila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska.

Ukrajinsko tožilstvo trenutno preiskuje več kot sto domnevnih spolnih zločinov, je povedala Zelenska in dodala, da to predstavlja le delček tovrstnega nasilja v ukrajinski vojni. Spomnila je, da je bil prvi primer, ki so ga preiskovali, primer ženske, ki so jo posilili ruski vojaki, ki so prišli ubit njenega moža.

Od začetka ruske invazije 24. februarja "so se priložnosti okupatorja za ponižanje Ukrajincev povečale in žal so spolno nasilje in spolni zločini del njihovega arzenala," je dejala žena predsednika Volodimirja Zelenskega, ki jo je britanska vlada kot govorko povabila na dvodnevno konferenco o boju proti spolnemu nasilju med oboroženimi spopadi, ki se je udeležujejo predstavniki 70 držav.

Opozorila je še, da se Rusija zateka k spolnemu nasilju odkrito in sistematično. Zato je izjemno pomembno, da ga mednarodna skupnost prizna kot vojni zločin, da bi storilce lahko sodno preganjali in kaznovali, je dejala. Poudarila je pomen "resnično svetovnega odziva na dogajanje v Ukrajini".

"Vidimo lahko, da so ruski vojaki o tem zelo odkriti. O tem se pogovarjajo po telefonu s svojimi sorodniki, kar nam je uspelo ujeti iz telefonskih pogovorov," je povedala in dodala, da žene ruskih vojakov to spodbujajo, saj po njenih besedah pravijo: "Nadaljujte, posiljujte te ukrajinske ženske, samo ne delite tega z mano, samo ne povejte mi".

Britanski zunanji minister James Cleverly je na začetku konference ponovno poudaril, da bi bilo treba posilstva v času vojne obravnavati kot nekonvencionalno orožje na katerem koli vojnem prizorišču, ki ni nič manj resno kot uporaba kemičnega orožja. Poudaril je solidarnost Londona z Ukrajino tudi na tem področju. Tako kot v petek med obiskom v Kijevu je obljubil maksimalno podporo "žrtvam spolnega nasilja, ki ga izvaja ruska vojska".

G7 bo usklajeval preiskave vojnih zločinov

Pravosodni ministri članic skupine najrazvitejših držav G7 so se v Berlinu dogovorili, da bo skupina usklajevala preiskave vojnih zločinov v Ukrajini. Namen tega naj bi bil zagotoviti dokaze o zločinih in preprečiti podvajanje dela, na primer, da žrtvam zločinov ne bi bilo treba večkrat pričati o svojih travmatičnih izkušnjah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Eno glavnih sporočil srečanja ministrov, na katero je bila povabljena tudi ukrajinska delegacija, je bilo to, da vojni zločini v Ukrajini ne smejo ostati nekaznovani.

Nemški pravosodni minister Marco Buschmann je po srečanju izjavil, da je "sistematično uničevanje" infrastrukture za ogrevanje in oskrbo z električno energijo tik pred najhladnejšimi meseci v letu "strašen vojni zločin", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Veliko ljudi bo žrtev zime," je še dejal nemški minister in dodal, da se "vojni zločinci ne bi smeli in se ne smejo nikjer počutiti varno". Po njegovi oceni morajo zato države skupine G7 "bolje sodelovati v boju proti vojnim zločinom".

Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mednarodna skupnost po koncu vojne obravnavala ruske vojne zločine na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC). Po njegovih besedah so ukrajinski preiskovalci od začetka vojne dokumentirali že "skoraj 50.000 primerov vojnih zločinov".

Kijev se sicer zavzema za ustanovitev posebnega sodišča za obravnavo ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. "Odprti smo za razpravo o tem," je na to temo povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders in skupaj z Buschmannom izrazil mnenje, da bi mednarodna skupnost lahko izboljšala tudi izvajanje sankcij proti Rusiji.