"Skoraj tri leta po začetku ruske vojaške agresije lahko Ukrajina še vedno računa na svoje prijatelje in partnerje. Danes Ukrajini namenjamo tri milijarde evrov. Gre za prvo izplačilo deleža Evropske unije pri posojilu skupine G7," je na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da s tem Ukrajini zagotavljajo finančna sredstva za nadaljevanje boja za svobodo in zmago.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj se je predsednici komisije zahvalil za izplačilo. Dodal je, da to kaže na neomajno zavezanost Evropske unije pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo, ohranjanju makroekonomske stabilnosti in obnovi ključne infrastrukture. "Skupaj lahko ohranimo pravico ter okrepimo odpornost Ukrajine in Evrope," je zapisal.

Skupina najrazvitejših svetovnih gospodarstev G7 je dogovor o izvedbi posojila Kijevu v znesku 50 milijard dolarjev (45 milijard evrov) potrdila konec oktobra lani. Pobuda G7 vključuje dvostranska posojila članic skupine in EU-ja, ki bo prispeval okoli 18 milijard evrov. ZDA so že decembra Ukrajini namenile okoli 20 milijard dolarjev, preostalih 10 milijard dolarjev pa naj bi zagotovili Združeno kraljestvo, Japonska in Kanada.

Za odplačilo posojil bodo Kijevu namenili prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, in morebitne druge prostovoljne prispevke. To omogoča posebni posojilni mehanizem, ki ga je vzpostavil EU.

Scholz naj bi zavrnil predlog o dodatni vojaški pomoči Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz pa je zavrnil predlog za dobavo dodatne vojaške pomoči Ukrajini v višini treh milijard evrov, poroča nemški časnik Der Spiegel. Predlog sta pripravila zunanja ministrica Annalena Baerbock in obrambni minister Boris Pistorius, vključeval pa je dobavo sistemov zračne obrambe in streliva.

Baerbock iz vrst Zelenih in Pistorius iz Scholzevih socialdemokratov (SPD) sta kmalu po razpadu koalicije novembra lani začela pripravljati predlog o dodatni vojaški pomoči Ukrajini.

Ta je med drugim vključeval dobavo treh sistemov zračne obrambe iris-t, deset havbic in artilerijskega streliva. Baerbock in Pistorius sta si prizadevala, da bi bil predlog sprejet še pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 23. februarja. Njuni ministrstvi pa sta dobavo dodatne pomoči utemeljili s sklicevanjem na slabšanje vojaških razmer v Ukrajini.

Kanclerjev urad naj bi nato sporočil, da Scholz predlogu ni naklonjen, saj da si ne želi vezati rok vladi, ki bo po volitvah prišla na oblast.

Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Letos bo Berlin Kijevu namenil dodatne štiri milijarde evrov pomoči. Ukrajina si sicer prizadeva od Nemčije dobiti tudi zeleno luč za dobave raket dolgega dosega taurus, vendar Scholz tovrstne pozive vztrajno zavrača.