"Danes smo se zbrali tukaj, ker je to trenutek, ki se za varnost Evrope zgodi enkrat na generacijo, in vsi moramo ukrepati. Doseči dober izid za Ukrajino je ključnega pomena za varnost vseh tukaj prisotnih in mnogih drugih," je ob začetku neformalnega zasedanja dejal Starmer.

Starmer je srečanje, namenjeno obrambi Evrope glede vse večjih napetosti v čezatlantskih odnosih in Ukrajini, sprva sklical, da bi kolege seznanil s svojimi četrtkovimi pogovori o Ukrajini z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, a je bil v ospredju petkov spor med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na pogovorih v Beli hiši, po katerem so evropski voditelji podprli Zelenskega.

Trump je takrat Zelenskemu pokazal vrata, sporazuma o skupnem izkoriščanju ukrajinskih naravnih bogastev pa nista podpisala.

Starmer je nato v soboto sprejel Zelenskega in mu javno izrazil odločno podporo. Voditelja sta po srečanju podpisala sporazum o 2,26 milijarde funtov (2,74 milijarde evrov) vrednem posojilu za podporo ukrajinski vojski, ki naj bi bilo poplačano z dobički iz zamrznjenega ruskega premoženja. Poleg tega je Starmer napovedal še za dodatnih 1,6 milijarde funtov (1,9 milijarde evrov) britanske pomoči za nakup več kot 5000 raket.

Zelenski ne verjame, da ZDA ne bi še naprej pomagale Ukrajini

Zelenski je po srečanju s Starmerjem dejal, da bodo sredstva uporabili za proizvodnjo orožja v Ukrajini. "To je zares pravično. Plačati mora tisti, ki je začel vojno," je povedal glede odplačevanja posojila s pomočjo zamrznjenega ruskega premoženja.

Zelenski je še dodal, da verjame, da lahko nadaljuje pogovore s Trumpom, a da morajo ti potekati za zaprtimi vrati. Ne verjame, da ZDA ne bi še naprej pomagale Ukrajini.

Še vedno je tudi pripravljen podpisati dogovor o ameriški uporabi redkih rudnin v Ukrajini, po njegovem mnenju enako velja za ZDA.

"Dogovor, ki je na mizi, bo podpisan, če bosta strani pripravljeni," je dejal Zelenski. Ponovil je tudi pripravljenost na konstruktivni dialog z ZDA.

"Želim samo, da se sliši ukrajinsko stališče," je poudaril. "Hočemo, da se naši partnerji spomnijo, kdo je v tej vojni agresor," je dejal v pogovoru s tujimi mediji po udeležbi na vrhu voditeljev.

Zelenski: Da se me zamenjati za Nato

Medtem ko se v ZDA pojavljajo pozivi k odstopu Zelenskega, je ta dejal, da ga na položaju ne bi bilo lahko zamenjati. Je pa ponovil svojo pripravljenost na odstop v zameno za članstvo Ukrajine v zvezi Nato. Gre sicer za ključno zahtevo Kijeva od začetka vojne z Rusijo, ki pa jo Washington zavrača.

"Da se me zamenjati za Nato," je dejal Zelenski in dodal, da bi to pomenilo, da je izpolnil svojo misijo.

Macron predlaga enomesečno premirje

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za francoski časopis Le Figaro dejal, da Pariz in London želita predlagati enomesečno premirje med Rusijo in Ukrajino "v zraku, na morju in energetski infrastrukturi", poroča BBC. Predlog premirja ne predvideva prekinitve kopenskih spopadov.

To premirje bi Ukrajini in njenim zaveznikom omogočilo, da ugotovijo, ali deluje ruski predsednik Vladimir Putin v dobri veri in ali je pripravljen na pogajanja dolgoročnejšem mirovnem dogovoru, je dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Medtem pa London zanika dogovor o predlogu, ki ga je omenil Macron. Britanski minister za oborožene sile Luke Pollard je dejal, da "ni dogovora" med Francijo in Združenim kraljestvom glede enomesečenga premirja. Na vprašanje o Macronovem načrtu je odvrnil: "To ni načrt, ki ga v tem trenutku prepoznavamo". Dodal je, da "zasebno" razpravljajo o "več različnih možnostih".

Von der Leyen za krepitev evropske obrambe

Današnjega srečanja v Londonu se je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je razpravo opisala kot "dobro in odkrito", ter dodala, da bo Evropa morala znatno okrepiti svoje izdatke za obrambo.

"Zdaj je izredno pomembno, da povečamo porabo in se pripravimo na najhujše. Obrambo moramo močno okrepiti," je dejala Von der Leyen in dodala, da bosta za to potrebna jasen načrt EU-ja in skupen evropski pristop. Slednjega nameravajo po njenih besedah uskladiti na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo v četrtek.

"Skupaj z vami smo pripravljeni braniti demokracijo, braniti načelo pravne države, po katerem ne smeš napasti soseda ali s silo spreminjati meja. V našem skupnem interesu je, da preprečimo prihodnje vojne," je še dejala von der Leyen, pri čemer je nagovorila ZDA in Trumpa.

Poljski premier Donald Tusk je ob tem dejal, da so se udeleženci današnjega vrha izrekli, da so pripravljeni okrepiti obrambne proračune. Kot je dodal, si vsi udeleženci želijo kar se da močne odnose med Evropo in ZDA.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je povedal, da so nekateri evropski voditelji na srečanju neuradno že postavili nove načrte za obrambni proračun.

"Danes sem za mizo slišal nove napovedi, a jih ne bom razkril, ker je to na posameznih voditeljih, da storijo. Je pa bila to zelo dobra novica, da bo več evropskih držav okrepilo svoj obrambni proračun," je povedal Rutte novinarjem po vrhu.

Evropski načrt za Ukrajino

Ena od ključnih točk današnjega srečanja je bila sicer razprava o kovanju evropskega mirovnega načrta za Ukrajino, ki bi ga potem predstavili ZDA.

"Združeno kraljestvo bo skupaj s Francijo in morda še eno ali dvema državama skupaj z Ukrajino pripravilo načrt za ustavitev spopadov, nato pa bomo o tem načrtu razpravljali z ZDA," je dejal Starmer pred srečanjem v pogovoru za BBC.

"Ne moremo imeti dogovora, ki bo takoj razpadel, in to je tisto, kar skrbi Zelenskega," je še dejal britanski premier.

Na novinarski konferenci po srečanju je dejal, da mora biti vsak dogovor v podporo Ukrajini "podprt z močjo" in da mora vsaka država prispevati po svojih najboljših močeh, tako da vsi prevzamejo odgovornost in povečajo svoj delež.

"Danes smo na zgodovinskem razpotju. Čas je, da ukrepamo in se združimo okrog novega načrta za pravičen in trajen mir," je še dejal.

Naštel je štiri pomembne korake, o katerih so se po njegovih besedah dogovorili na današnjem srečanju.

Pri tem je omenil nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in krepitev gospodarskega pritiska na Rusijo, dokler traja vojna. Dodal je, da mora vsak trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ki mora biti del vseh mirovnih pogajanj. Po Starmerjevih besedah si bodo evropski voditelji v primeru mirovnega dogovora prizadevali za krepitev ukrajinskih obrambnih zmožnosti za odvračanje Rusije od morebitnega novega vdora v Ukrajino v prihodnosti.

Do miru z vojsko?

"Ne moremo kar sedeti križem rok. Tisti, ki so nared, bodo priprave nemudoma okrepili. S pravo urgentnostjo. Združeno kraljestvo je pripravljeno ta načrt podpreti, z vojaki in letali, skupaj s preostalimi. Evropa mora opraviti svoj levji delež," je dejal.

"Ampak za mir na naši celini in uspeh mora imeti ta načrt močno podporo ZDA. Po mojem srečanju s Trumpom prejšnji teden z ZDA si prizadevamo za to. In da sem jasen – s predsednikom se strinjamo, da je nujno potreben trajen mir."

Po Starmerjevih besedah je več držav nakazalo, da si želi biti del omenjene evropske "koalicije voljnih" za pomoč Ukrajini. "Glede koalicije voljnih, da, vrsta držav je danes nakazala, da si želijo biti del načrta, ki ga razvijamo," je povedal. "Sami morajo sporočiti, kako točno si želijo prispevati, ampak stvar bo zaživela," je dejal britanski premier, ki je ob tem poudaril, da se ne strinja, da so ZDA po petkovem srečanju "nezanesljiv partner".

Nemški kancler Olaf Scholz je po današnjem srečanju povedal, da bo fokus zaveznic zagotoviti, da ima Ukrajina po koncu vojne močno vojsko, da se lahko brani pred vsakršnimi morebitnimi agresijami v prihodnje. "Osnova vsega bo močna vojska," je dejal Scholz novinarjem.

Zelenski je medtem dejal, da je Ukrajina na vrhu "čutila močno podporo" in izrazil zadovoljstvo nad "evropsko enotnostjo na tako izjemno visoki ravni, kot je že dolgo nismo videli". "V Evropi vsi delamo skupaj na tem, da bi našli podlago za sodelovanje z Ameriko za resnični mir in zagotovljeno varnost," je zapisal ukrajinski predsednik na Telegramu.

Velika Britanija z Italijo za "gradnjo mostov"

Meloni, ki ima sicer dobre odnose s Trumpom, je v današnjem pogovoru s Starmerjem izpostavila izredno velik pomen tega, da se Zahod izogne razkolu glede Ukrajine. Ob tem je ocenila, da lahko "Združeno kraljestvo in Italija igrata ključno vlogo pri gradnji mostov".

Poudarila je tudi, da želi trajen mir v Ukrajini, Starmer pa je izrazil prepričanje, da njuni državi podobno razmišljata glede vprašanj, ki bodo danes na mizi.

Meloni je v petek zvečer po petkovem prepiru med Trumpom in Zelenskim sicer že posvarila pred delitvijo Zahoda in pozvala k takojšnjemu sklicu vrha med ZDA in Evropo.

"Potreben je takojšnji vrh med ZDA, evropskimi državami in njihovimi zavezniki, da bi odkrito spregovorili o tem, kako se nameravamo spopasti z velikimi izzivi današnjega časa, začenši z Ukrajino, ki smo jo skupaj branili v zadnjih letih," je sporočila.

Pobudo o vrhu ZDA in EU je pred odhodom v London podprl tudi Tusk, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja. Ob tem je ocenil, da bi Poljska lahko uporabila svoje prijateljske vezi z Washingtonom in ZDA prepričala o nadaljnji podpori Ukrajini.

Vrha v Londonu so se ob omenjenih udeležili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, kanadski premier Justin Trudeau in danska premierka Mette Frederiksen, češki premier Petr Fiala, švedski premier Ulf Kristersson, turški zunanji minister Hakan Fidan, norveški premier Jonas Store, finski predsednik Alexander Stubb in nizozemski premier Dick Schoof.

Precej nezadovoljni pa naj bi bili v baltskih državah, ki niso bile povabljene na srečanje v Londonu.