Vojna v Ukrajini je bila v ospredju začetka tridnevnega zasedanja v letovišču Borgo Egnazia v Apuliji, kjer se je voditeljem G7 pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Gostiteljica vrha, italijanska premierka Giorgia Meloni je že pred začetkom vrha izrazila prepričanje, da bo srečanje prineslo konkretne rezultate. "Čaka nas še veliko dela, vendar sem prepričana, da nam bo v teh dveh dneh uspelo opraviti razprave, ki bodo prinesle konkretne in merljive rezultate," je dejala in pozno popoldne sporočila, da je dogovor tudi uradno potrjen.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je dogovor zelo jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da glavnega bremena škode, ki jo je povzročil, ne bodo nosili evropski davkoplačevalci, ampak Rusija sama.

Obenem je tudi sporočilo Ukrajini, da jo bodo zaveznice podpirale, dokler bo to potrebno, je pojasnila in dodala, da lahko Kijev omenjeni denar porabi za obnovo ali pa za nove oborožitvene sisteme.

Da je 50 milijard dolarjev ruskega premoženja jasen znak Putinu, meni tudi nemški kancler Olaf Scholz. "Ruski predsednik ima zelo očiten načrt: želi nadaljevati svojo vojno, dokler vsi drugi ne opustijo podpore Ukrajini. In ta načrt je danes spodletel," je dejal in dogovor označil za zgodovinski korak.

EU, članice skupine G7 in Avstralija so od februarja 2022 zamrznile približno 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU-ju. Za podporo Kijevu bi bilo po izračunih Bruslja na voljo približno 3,5 milijarde evrov na leto.

V skupini G7 si prizadevajo, da bi del teh sredstev Kijevu namenili za odplačevanje posojila oziroma posojil od članic G7 ali EU-ja v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev. Usklajeno delovanje celotne skupine je za Unijo pomembno predvsem za kritje tveganja v primeru odmrznitve ruskega premoženja.

Zakonodajno podlago za to je Unija že sprejela, pri čemer namerava večino prihodkov uporabiti za vojaško pomoč Ukrajini, del pa tudi za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.

Neimenovani predstavnik administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna je dejal, da so ZDA sicer pripravljene zagotoviti celoten znesek 50 milijard dolarjev, da pa bo njihov prispevek manjši, saj gre za skupno pobudo. "Ne bomo edini posojilodajalci. To bo posojilni konzorcij. Razdelili si bomo tveganje, saj smo se skupaj zavezali, da bomo to izvedli," je dejal. Ni pa želel povedati, koliko naj bi prispevale druge države skupine G7.

Britanski premier Rishi Sunak je na vrhu napovedal še 242 milijonov funtov (287 milijonov evrov) dvostranske pomoči Ukrajini. London je objavil tudi 50 sankcij, usmerjenih proti ruskemu finančnemu sistemu in dobaviteljem ruske vojske. ZDA so v sredo naznanile več sto novih sankcij proti Rusiji.

Zelenski: Jasna podpora Ukrajini

"Vrh skupine G7. Jasna podpora Ukrajini, mednarodnemu pravu in pravičnemu miru," je v odzivu na sprejetje dogovora o zagotovitvi 50 milijard dolarjev Ukrajini na omrežju X zapisal Zelenski in ocenil, da vsako srečanje G7 služi temu, da Ukrajini ponudi nove možnosti za zmago v vojni. "Hvaležen sem vsem našim partnerjem," je dodal.

Ob robu srečanja je Zelenski v imenu Ukrajine z Japonsko podpisal desetletni varnostni sporazum, po zaslugi katerega bo Kijev letos prejel še 4,5 milijarde dolarjev podpore. Ukrajinski predsednik je dokument označil za edinstven. Povrhu je desetletni varnostni sporazum Zelenski podpisal tudi z ZDA.

Moskva: Odziv Rusije bo boleč za Bruselj

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v prvem odzivu dogovor označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel ničesar dobrega. Kot je dejala po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax, tovrstne "nezakonite pobude" lahko povzročijo "neravnovesje finančnega sistema in uničujoče krize".

"Uporaba sredstev, ki so bila dejansko ukradena Rusiji, za vojne avanture kijevskega režima je kriminalna in cinična ter pomeni še en udarec mednarodnemu pravu," je še sporočila Zaharova in zagrozila, da bo odziv Rusije boleč za Bruselj.

Italijanska premierka Giorgia Meloni na vrhu v Apuliji gosti predsednika ZDA Joeja Bidna, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Olafa Scholza, britanskega premierja Rishija Sunaka, kanadskega premierja Justina Trudeauja in japonskega premierja Fumia Kišido. Na zasedanju v imenu EU-ja sodelujeta tudi Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Podpora ameriškemu načrtu za premirje v Gazi

Voditelji so podprli predlog za premirje v Gazi, ki ga je maja predstavil ameriški predsednik Biden, a kot je dejal nemški kancler, je zdaj pomembno, da ga vpletene strani uresničijo.

Ameriški predlog za premirje je podprl Varnostni svet ZN-a, zdaj pa je pomembno, da ga vse vpletene strani uresničijo, je na vrhu G7 povedal Scholz. "Zato pozivamo zlasti Hamas, naj da potrebno soglasje, da bo to zdaj lahko delovalo," je poudaril.

Podporo predlogu za premirje sta izrazili tudi gostiteljica vrha Meloni in predsednica Evropske komisije von der Leyen. "Trifazni načrt predsednika Bidna si zasluži našo polno podporo," je dejala von der Leyen in poudarila potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dokončnem koncu bližnjevzhodne krize.

"Pripravljeni smo odigrati svojo vlogo s hitrimi in učinkovitimi ukrepi za obnovo in rekonstrukcijo, ki bodo pripeljali do rešitve v obliki dveh držav," je dodala.

Konec maja je ameriški predsednik predstavil načrt za prekinitev ognja v Gazi v treh fazah, ki ga je predstavil kot izraelskega.

Načrt predvideva izpustitev določene skupine izraelskih talcev med prekinitvijo ognja in izpustitev več sto palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. V naslednji fazi bi se spopadi dokončno ustavili, preostali talci pa bi bili izpuščeni, nato bi se v tretji fazi začela obnova Gaze.

Voditelji G7 bodo v petek, na drugi dan vrha, med drugim razpravljali o vojni v Gazi, migracijah in napetostih v indijsko-pacifiški regiji.

Posebnemu zasedanju na temo vojne v Gazi in razmer na Bližnjem vzhodu, ki bo potekalo popoldne, se bodo poleg turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pridružili še gostje iz regije, med njimi predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed al Nahjan.