Putin je v četrtek predlagal, da bi Ukrajina prešla pod prehodno upravo Združenih narodov, ki bi omogočila izvedbo volitev in nato pogajanja o mirovnem sporazumu za dosego miru z novimi oblastmi.

"Načeloma bi lahko v Ukrajini uvedli začasno upravo pod okriljem Združenih narodov, ZDA, evropskih držav in naših partnerjev," je dejal Putin med obiskom v Murmansku.

Kot je dejal, bi po izvedbi demokratičnih volitev v Ukrajini na oblast prišla kompetentna vlada, ki bi bila sposobna delati v smeri sklenitve mirovnega sporazuma. "S tem bi nato začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, podpisali legitimne dokumente, ki so priznani po vsem svetu ter so varni in stabilni," je dodal.

Dejal je, da prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nadaljevanje neposrednih pogovorov z Rusijo – v nasprotju z njegovim predhodnikom Joejem Bidnom, ki se je stikom izogibal – kažejo, da si novi predsednik želi miru. "Menim, da si novoizvoljeni predsednik ZDA iz več razlogov iskreno želi končati konflikt," so njegove besede povzele tiskovne agencije.

Trump je dejal, da želi posredovati za hiter konec vojne, vendar vrsta pogovorov še ni prinesla bistvene spremembe v sovražnostih med državama.

Volitve v Ukrajini po ustavi niso mogoče

Na Putinove izjave se je že odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril, da Ukrajina po zakonu ne sme izvesti volitev v času vojne, izvedba volitev v vojnih razmerah pa bi bila v vsakem primeru nemogoča.

Kasneje je na novinarski konferenci v Kijevu menil, da vse, kar počne Putin, pomeni zavlačevanje pogajanj in korakov na poti do miru.

Da Putin dejansko nima namena trajno končati vojne, meni tudi vodja ukrajinskega vladnega centra za boj proti dezinformacijam Andrij Kovalenko, ki vidi Putinov načrt kot del prizadevanj Moskve, da zaustavi mirovna pogajanja.

"Putin dela vse, kar je v njegovi moči, da bi odložil in onemogočil kakršen koli napredek k miru, ker nima interesa končati vojne. Zato še naprej daje te nore zahteve in predloge," je na Telegramu sporočil Kovalenko.

Trump je pred tem tudi sam priznal, da bi Rusija "lahko zavlačevala" s sklenitvijo popolnega premirja z Ukrajino. Ameriška stran že tedne poskuša uskladiti pogoje premirja, vendar pa se Putin ne želi odreči svojim zahtevam glede Ukrajine.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše je na vprašanje o Putinovem predlogu o začasni upravi odgovoril, da upravljanje v Ukrajini določajo njena ustava in prebivalci države.

Tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres ne vidi potrebe po novih volitvah v Ukrajini pod nadzorom Združenih narodov. "Ukrajina ima legitimno vlado in jo je torej treba spoštovati," je v odgovoru na vprašanje glede Putinovega predloga dejal v New Yorku.

Moskva meni, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je predsedniški mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojnega stanja niso razpisali. V Ukrajini sicer zakonodaja prepoveduje organizacijo volitev v vojni. V skladu s predpisi se predsedniku podaljšuje mandat do izvolitve novega voditelja države po koncu vojnega stanja.

Ruski voditelj je dodal, da je bila ideja o prehodni upravi "že večkrat uporabljena" v okviru Združenih narodov, pri čemer je spomnil zlasti na primer Vzhodnega Timorja leta 1999.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes na vprašanje glede Putinovih izjav odgovoril, da jih je spodbudilo to, kar Moskva vidi kot "popolno pomanjkanje nadzora" ukrajinskega vodstva nad vojsko, ki jo je obtožil, da poskuša dnevno napadati rusko energetsko infrastrukturo

ZDA z novim dogovorom o rudninah

Ukrajina je danes od ZDA prejela nov osnutek dogovora o redkih zemljah, je sporočil Zelenski, ki podrobnosti ni navedel, a naj bi bil po poročanju lokalnih medijev neugoden za Kijev.

"Ukrajinska stran je danes z diplomatsko noto uradno prejela ameriške predloge," je povedal Zelenski na novinarski konferenci.

Trumpova administracija že več tednov pripravlja nov dogovor, s katerim bi ZDA dobile dostop do strateških mineralov v Ukrajini v zameno za ameriško vojaško in finančno podporo, ki jo je Kijev v boju proti ruski agresiji imel v času prejšnje ameriške vlade.

Ukrajina je bila že pripravljena podpisati dogovor, ko se je s tem namenom konec februarja Zelenski v Beli hiši srečal s Trumpom, a je načrt propadel, ker je na srečanju prišlo do prepira.

Podrobnosti novega osnutka dogovora uradno niso objavili, ukrajinski mediji pa so ga že kritizirali, češ da je nesprejemljiv.

Po poročanju časnika Ukrainska Pravda v njem ni več kompromisnih rešitev, prekoračil pa da je tudi vse meje, saj Ukrajini "odvzema del suverenosti", medtem ko jo zavezuje k "vračilu vse prejete ameriške pomoči". ZDA v dogovoru Kijevu tudi ne namenjajo varnostnih zagotovil.

Zelenski je danes samo potrdil, da gre za "povsem drugačen dokument", v katerem je veliko stvari, o katerih se niso pogovarjali, in nekatere, ki sta jih strani že zavrnili. Kot je tudi dejal, predhodno odobrene ameriške vojaške pomoči ne bodo priznali kot posojila, ki jih je treba odplačati.

Na ozemlju Ukrajine naj bi bilo pet odstotkov svetovnih virov mineralov, med drugim železa, mangana, titana, litija in urana. Čeprav ima Ukrajina kar nekaj redkih zemelj, kar je ozka klasifikacija za 17 težkih kovin, ki veljajo za strateške surovine, teh doslej še niso komercialno izkoriščali.

Trump želi v ZDA okrepiti pridobivanje redkih zemelj in ameriški dostop do njih. Podpisal je že tudi temu namenjen izvršni ukaz.

Putin: Evropa se vede nedosledno

Putin je v svojih komentarjih dejal, da Rusija vztrajno napreduje pri doseganju ciljev, ki si jih je zastavila v delovanju v Ukrajini, in da se Rusija zavzema za "miroljubno rešitev vsakega konflikta – vendar ne na svoj račun".

"Na celotni fronti imajo naše enote strateško pobudo," je dejal. "Postopoma – morda ne tako hitro, kot bi si nekateri želeli –, vendar vztrajno in samozavestno napredujemo k doseganju ciljev, zastavljenih na začetku te operacije," so njegove besede povzele tiskovne agencije.

Putin je še dejal, da je Rusija pripravljena sodelovati tudi z Evropo, vendar dodal, da se ta "vede nedosledno". Evropske države so Rusijo, pravi Putin, skušale "voditi za nos". "Upam, da ne bomo delali napak, ki bi temeljile na prevelikem zaupanju v naše tako imenovane partnerje," je še dejal.

Več kot tri leta po začetku obsežne invazije v Ukrajini so ruske sile zavzele približno 20 odstotkov države, Moskva pa si je poleg polotoka Krim priključila še štiri ukrajinske oblasti, čeprav jih ne zaseda v celoti. Ruske sile so znova zavzele tudi velik del ozemlja, ki so ga sprva izgubile z ukrajinskim vdorom v Kursko oblast avgusta lani.