Odločitev naj bi bila sprejeta v tednu ali dveh. Scholz mora pretehtati tveganja za varnost Nemčije, če te rakete padejo na rusko ozemlje. Nemčija bi bila v tem primeru lahko razumljena kot stran, ki je udeležena v vojni.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je ob obisku nemške kolegice Analene Baerbock prejšnji ponedeljek dejal, da Ukrajina pričakuje ruske napade na energetsko infrastrukturo in mesta. Dodal je, da potrebujejo tudi zračne obrambne sisteme za zaščito pristanišč, da bodo lahko izvažali žito po vsem svetu.

Kuleba je še dejal, da bo Nemčija Ukrajini "slej ko prej dobavila rakete dolgega dosega taurus, to je le vprašanje časa, in da ne razume, zakaj ga spet izgubljamo."

Nemški politiki Ukrajini taurusa niso obljubili. Kancler Scholz, čigar omahovanje kritizirajo tudi v koaliciji, tehta, kaj bi pomenilo, če bi superiorno orožje z dosegom 500 km zadelo rusko ozemlje.

Ukrajinci bi omenjene rakete lahko usmerili na Krim. Na vsak način se hoče Scholz izogniti temu, da bi bila Nemčija udeležena v vojni. Javnomenjske ankete kažejo, da so državljani Nemčije glede vprašanja dobav raket dolgega dosega zadržani.

Poslanec Levice Andrej Konstantin Hunko je na nedavnih protestih dejal: "Večina ljudi je proti dobavi taurusa Ukrajini. To se je spremenilo. Pri prejšnjih dobavah orožja ni bilo tako velikega odpora. Ampak zdaj ljudje vidijo, da je treba poslati vedno več orožja. To se kar ne konča."

Trenutno poteka preverjanje, ali bi Nemčija lahko spremenila taurusovo programsko opremo in precej zmanjšala doseg raket in ali bi ukrajinske sile to visoko tehnološko orožje znale uporabljati.