Ameriški državni sekretar je obljubil, da bodo ZDA obravnavale obrambne zahteve Ukrajine po odpravi omejitev glede ukrajinske uporabe zahodnega orožja dolgega dosega v boju proti ruski agresiji s stopnjo "nujno".

"Vztrajno si prizadevamo Ukrajini še naprej zagotoviti vse, kar potrebuje za učinkovito obrambo," je Blinken povedal na novinarski konferenci v Kijevu. Napovedal je, da bosta o tem v petek razpravljala predsednik ZDA Joe Biden in britanski premier Keir Starmer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kijev vztrajno poudarja, da je treba odpraviti omejitve. "Odprava vseh omejitev glede uporabe ameriškega in britanskega orožja proti legitimnim vojaškim ciljem v Rusiji je pomembna," je na skupni novinarski konferenci z Blinknom in britanskim kolegom Davidom Lammyjem povedal Sibiga.

Biden je sicer pred kratkim že namignil, da o odpravi omejitev že razmišljajo.

Pomembni politiki iz vrst republikancev so v torek v pismu pozvali Bidnovo administracijo, naj Ukrajini dovoli namestitev raketnih sistemov dolgega dosega proti ciljem v Rusiji. Pri tem so menili, da bi morale ZDA to storiti že zdavnaj. Pismo je med drugim podpisal predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa Michael McCaul, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti dal vedeti, da bi odprava omejitev za uporabo ameriških raket lahko povzročila zelo resne težave.

Blinken je ob tem napovedal paket nove gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini v vrednosti 717 milijonov dolarjev (650 milijonov evrov). Vanj bo med drugim vključena podpora za energetsko oskrbo države po nenehnih ruskih napadih, ki so povzročili obsežno škodo na energetski infrastrukturi. Lammy pa je napovedal, da bo Združeno kraljestvo Ukrajini letos zagotovilo na stotine izstrelkov za zračno obrambo.

Velika Britanija bo zagotovila 600 milijonov funtov

Britanski zunanji minister Lammy je ob obisku Kijeva dejal, da bo Velika Britanija Ukrajini zagotovila dodatnih 600 milijonov funtov (709 milijonov evrov) finančne podpore.

Britanska vlada namerava do konca leta zagotoviti 242 milijonov funtov sredstev, tudi za humanitarne potrebe, in jamstva za posojila Svetovne banke Ukrajini v vrednosti 484 milijonov funtov.

Med obiskom v Združenem kraljestvu v torek je ameriški minister očital Iranu, da Rusiji dobavlja balistične rakete, in dejal, da bi jih lahko v nekaj tednih uporabili proti Ukrajincem. Lammy je iransko potezo označil za pomembno in nevarno stopnjevanje.

Kremelj napovedal odziv

Na današnje srečanje v Kijevu so se že odzvali v Moskvi. Odločitev, da Ukrajini dovolijo uporabo orožja dolgega dosega, je bila po vsej verjetnosti že sprejeta, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dejal je, da se Zahod vse bolj zapleta v konflikt v Ukrajini, in napovedal ustrezen odziv Moskve.

ZDA uporabo svojega orožja proti Rusiji trenutno omejujejo na obrambo pred rusko ofenzivo na vzhodno ukrajinsko mesto Harkov. Ukrajina že dlje časa prosi za odpravo ameriških omejitev, češ da je to edini način za dostop do ruskih vojaških letališč, s katerih lahko vzletijo ruska vojaška letala, ki izvajajo napade v Ukrajini.

Zelenski želi Moskvo prisiliti k diplomatski prekinitvi vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bi njegov "zmagovalni načrt", ki ga želi ta mesec predstaviti ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, lahko Rusijo prisilil k diplomatski prekinitvi vojne.

Zelenski je na vsakoletnem srečanju Krimska platforma v Kijevu poudaril, da mora Ukrajina načrt predstaviti svojim zaveznikom pred drugim mednarodnim vrhom o miru, ki ga želi organizirati še letos.

"Če bodo partnerji podprli načrt, bo Ukrajina lažje prisilila Rusijo h končanju vojne," je dejal. "Gre za resno krepitev Ukrajine in po mojem mnenju bo imel tako psihološki kot politični vpliv na odločitev Rusije, da konča to vojno," je še dejal.

Zelenski je načrt prvič omenil prejšnji mesec in dejal, da se želi o njem pogovoriti z Bidnom.

Kijev je pripravil načrt v kritičnem trenutku vojne, saj ruske enote še naprej napredujejo na vzhodu Ukrajine, čeprav je ukrajinska vojna z namenom, da bi spremenila potek bojev na vzhodu, vdrla v rusko Kursko oblast.

Kijev obenem načrtuje še drugo mirovno konferenco. Na prvem mirovnem vrhu, ki je potekal v Švici, je bila sicer Rusija izključena. Kijev je pozneje izjavil, da podpira udeležbo Rusije na prihodnjem vrhu, saj si številne države svetovnega juga želijo, da bi se ga udeležili obe strani v vojni. Moskva je dejala, da se s Kijevom ne bo pogajala, dokler bodo ukrajinske sile na njenem ozemlju.

Ukrajinski predsednik naj bi sicer še ta mesec odpotoval na Generalno skupščino Združenih narodov.

Plenković napovedal vrh držav jugovzhodne Evrope o Ukrajini

V Kijevu je medtem bilo na srečanju Krimske platforme tudi več voditeljev evropskih in drugih držav, vključno z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, predsednico latvijske vlade Eviko Silino in predsednikom češkega senata Milošem Vystrčilom.

Plenković je ob tem na omrežju X napovedal, da bo oktobra v Dubrovniku potekal vrh držav jugovzhodne Evrope na temo podpore Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Zelenski pa je izrazil hvaležnost Hrvaški za podporo in za današnjo napoved 11. svežnja vojaške pomoči, s katerim je skupna vrednost hrvaške vojaške pomoči Ukrajini v zadnjih dveh letih po besedah Plenkovića narasla na več kot 200 milijonov evrov.

Izjavo ob srečanju Krimske platforme je na omrežju X objavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Minilo je deset let, odkar je Rusija začela agresijo na Ukrajino. Krim je Ukrajina, Sevastopol je Ukrajina. EU bo vedno podpirala ozemeljsko celovitost Ukrajine," je zapisala.

Ruske sile začele večjo protiofenzivo v Kursku

Ruske sile so začele večjo protiofenzivo proti ukrajinski vojski, ki je avgusta vdrla v rusko Kursko oblast. Nad delom ozemlja so nadzor že povrnili, so dejali vojaški blogerji in višji ruski poveljnik.

Major general Apti Alaudinov, ki poveljuje čečenskim posebnim enotam Ahmat, ki se bojujejo v Kursku, je dejal, da so ruske sile osvobodile okoli deset naselij v Kursku, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

"Položaj je za nas dober," je dejal Alaudinov, ki je tudi namestnik vodje vojaškopolitičnega oddelka ruskega obrambnega ministrstva. Po njegovih besedah so ruske sile v ofenzivi.

Da so ruske sile sprožile večjo protiofenzivo, so dejali tudi trije vplivni promoskovski vojaški blogerji.

Reuters poudarja, da poročil o bojišču ni mogel preveriti. Ukrajina se glede tega ni oglasila.

Ukrajinska vojska je 6. avgusta z več tisoč vojaki ob podpori brezpilotnih letalnikov in s težko oborožitvijo sprožila vdor v Rusijo, v Kursko oblast.

Prejšnji teden je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da ukrajinske sile nadzirajo 100 naselij v oblasti Kursk in več kot 1300 kvadratnih kilometrov ozemlja.