"Kremelj želi konflikt spremeniti v dolgotrajen oborožen spopad," je dejal ukrajinski general Oleksij Gromov na brifingu vojaških predstavnikov, vendar ni navedel podrobnosti svojih navedb. Rusija ni nikoli v celoti opredelila ciljev vojaške agresije na svojo zahodno sosedo, ki so jo v Moskvi poimenovali posebna vojaška operacija, za katero so deloma dejali, da je namenjena zaščiti rusko govorečega prebivalstva na vzhodu Ukrajine.

Čeprav Rusija trenutno uri vojake v Belorusiji in je tja poslala tudi vojaško opremo, pa Gromov za zdaj ne pričakuje, da bodo ruske sile znova napadle Ukrajino z beloruskega ozemlja, kot je bilo to v prvih tednih ruskega napada. Prejšnji teden je sicer Kremelj sporočil, da si še vedno prizadevajo zasesti večji del priključenih ozemelj na vzhodu in jugu Ukrajine, ki so jih nezakonito razglasili za svoje.

Namestnica obrambnega ministra Hana Maljar je opozorila pred pretiranim samozadovoljstvom, potem ko so jeseni ukrajinske sile dosegle nekaj pomembnih uspehov na bojiščih na vzhodu in jugu države. "Mi in svet se ne smemo sprostiti, saj je končni cilj Ruske federacije osvojiti celotno Ukrajino, nato pa gre lahko naprej," je zatrdila.

V ukrajinski vojski menijo, da se Moskva trenutno osredotoča predvsem na vzhodni mesti Bahmut in Avdijivka, pri čemer ruske sile dnevno obstreljujejo tudi Herson in si skušajo zagotoviti še močnejšo prisotnost v jugovzhodni regiji Zaporožje. "Ta zima bo zanje katastrofa, če zdaj ne raztegnejo fronte," je dejal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

"Glede na to, kar vidimo v zraku in na tleh, bi težko sklepali, da se bo ta vojna končala do konca leta," se je odzval tudi predstavnik ameriškega sveta za državno varnost John Kirby.

Brez prazničnega premirja

Gromov je izključil možnost prekinitve ognja med novim letom in pravoslavnim božičem, saj bo po njegovih besedah popolna prekinitev ognja z ukrajinske strani veljala šele takrat, ko na ukrajinskih tleh ne bo več nobenega okupatorja.

Predtem so tudi iz Kremlja sporočili, da premirja med prihajajočimi prazniki ne načrtujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ta teden dejal, da bi morala Rusija do božiča začeti umikati svoje enote, s čimer bi pokazala pripravljenost h koncu spopadov. A Moskva je ta predlog zavrnila in dejala, da mora Ukrajina najprej priznati ozemeljske izgube, nato pa se lahko začnejo pogajati.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanje, ali so dobili ukrajinski predlog o božičnem premirju, dejal: "Ne, od nikogar nismo prejeli takšne ponudbe. Te zadeve ni na dnevnem redu."

Napad na rusko oporišče

Svetovalec ukrajinskega predsednika Anton Geraščenko je dejal, da je bilo rusko zračno oporišče v Kursku napadeno z "neznanim brezpilotnim letalnikom".

Geraščenko je na omrežju Telegram objavil več informacij o napadu z letalnikom v Kursku, ki je zadel rusko vojaško oporišče v tem mestu na zahodu Rusije. Pri tem je citiral ruske medije, ki so zapisali, da sta ob zračnem oporišču v mestu v sredo zvečer odjeknili dve eksploziji, nato pa je streslo tudi samo mesto. Ruska agencija RIA je citirala regijskega guvernerja Romana Starovoita, ki je dejal, da je "bila v sredo zvečer na delu zračna obramba in da ni bilo žrtev ali ranjenih", poročanje povzema Guardian.

Eksplozija je v zračnem oporišču v Kursku odjeknila že prejšnji teden, takrat je brezpilotni letalnik zadel skladišče goriva.

V sredo je bil prvič po nekaj tednih z brezpilotniki napaden tudi Kijev. V napadu sta bili poškodovani dve upravni stavbi v mestu. Kot je dejal ukrajinski predsednik, je zračni obrambi uspelo sestreliti 13 letalnikov. "Na bojni črti ni miru, ostajajo le ruševine in kraterji," je dejal Zelenski v nočnem nagovoru.

V ruskem obstreljevanju v mestu Herson na jugu Ukrajine sta umrla dva človeka, je dejal namestnik vodje pisarne Zelenskega, Kiril Timošenko.

Ukrajinske sile pa so napadle mesto Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom ruskih sil. Gre za enega največjih napadov po letu 2014, so sporočile tamkajšnje proruske oblasti. "40 raket so spustili na civiliste v našem mestu," je dejal Aleksej Kulemzin, proruski župan Donecka, ki je dejanje označil za vojni zločin.

Austin bi sistem Patriot za Ukrajino lahko odobril že ta teden

Kanada je medtem sporočila, da bo preklicala izjemo, po kateri so turbine za plinovod Severni tok 1 popravljali v Montrealu in jih od tam nato pošiljali v Nemčijo. ZDA pa bodo v Ukrajino poslale obrambne raketne sisteme Patriot, takoj ko bo to odločitev odobril obrambni minister Lloyd Austin, kar naj bi se zgodilo ta teden. Gre za sodobne raketne sisteme dolgega dosega, s katerimi bi se lahko uspešneje branili pred ruskimi balističnimi in manevrirnimi raketami ter brezpilotnimi letalniki.

Sistem Patriot vključuje radarsko postajo, računalnike, generatorje, nadzorno postajo in do osem raketnih izstrelišč s po štirimi raketami. V ZDA menijo, da bi z napotitvijo patriotov v Ukrajino lahko pomagali zaščititi tudi ukrajinske sosede, ki so članice zveze Nato.

Pripadnike ukrajinske vojske naj bi za upravljanje sistemov urili v oporišču ameriške kopenske vojske v Grafenwohrju v Nemčiji. Sistem Patriot potrebuje posadke z več deset vojaki, urjenje pa običajno traja nekaj mesecev.

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da je vse orožje, ki ga Ukrajina dobiva od zahodnih sil, za Rusijo "legitimna tarča". Dodala je, da bodo vse takšno orožje uničili ali zaplenili.

Vatikan se je opravičil Moskvi zaradi papeževe izjave

Vatikan je potrdil, da se je opravičil Rusiji, potem ko je papež Frančišek novembra v intervjuju dejal, da nekateri "najkrutejši" borci v ruski ofenzivi v Ukrajini "nimajo ruske tradicije", ampak pripadajo etničnim manjšinam, kot so Čečeni in Burjati, pri čemer je mislil na avtohtone prebivalce ruskih republik.

Izjava je sprožila burne odzive v Rusiji, kjer je tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Zaharova zapisala, da to "ni rusofobija, ampak sprevrženost". Zaharova je danes dejala, da je Rusija od Vatikana prejela uradno opravičilo zaradi papeževe rasistične izjave do Čečenov in Burjatov in da je s tem incident končan.

Povedala je, da se je državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin v pismu uradno opravičil Moskvi in ob tem poudaril, da "Sveti sedež izredno spoštuje vse ruske narode, njihovo dostojanstvo, vero in kulturo, pa tudi druge države in narode sveta". Na vprašanje, ali držijo navedbe Zaharove, da se je Vatikan opravičil Moskvi zaradi omenjene papeževe izjave za jezuitsko revijo America, je tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni danes odgovoril: "Trenutno lahko potrdim, da so bili diplomatski stiki v tem smislu."

Rusijo so septembra obtoževali, da je za svojo ofenzivo v Ukrajini mobilizirala nesorazmerno veliko moških iz etničnih manjšin v Sibiriji in na Kavkazu.

Kritiki Kremlja medtem pravijo, da je v ukrajinski vojni umrlo več pripadnikov etničnih manjšin, ki živijo v revnih in odročnih ruskih regijah, kot etničnih Rusov. Na drugi strani pa pripadnike teh manjšin obtožujejo, da so sodelovali v grozodejstvih, ki jih Kijev pripisuje ruskim silam, kot je bil pokol v Buči.

Nove sankcije EU-ja

Države članice EU-ja so ob robu vrha unije v Bruslju dosegle dogovor o devetem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene vojaške agresije v Ukrajini, so potrdili diplomatski viri. Nove sankcije po poročanju tujih tiskovnih agencij vključujejo ukrepe proti ruskim bankam in dodatne trgovinske omejitve.

Dogovor, ki ga je 27 članic unije doseglo s soglasjem, morajo še formalno potrditi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bodo to storili v petek.

Najnovejši sveženj sankcij proti Rusiji je prejšnji teden predstavila Evropska komisija. Predlog vsebuje vključitev skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb na seznam sankcioniranih, prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi. Med temi je predsednica komisije Ursula von der Leyen izpostavila Iran, ki je Rusiji dobavljal brezpilotne letalnike, ki jih je Moskva tudi uporabljala v napadih na Ukrajino.

Osmi sveženj sankcij proti Rusiji so države članice potrdile v začetku oktobra. Med drugim je vključeval pravno podlago za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto, ki velja za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem. Zgornjo omejitev cene nafte, o kateri so se dogovorile v začetku decembra, so članice postavile pri 60 dolarjih za 159-litrski sod surove nafte.

Kapica je v EU in skupini G7 začela veljati pretekli teden, ko je bil uveljavljen tudi embargo na uvoz ruske surove nafte po morju v unijo.

Tarča ameriških sankcij tudi eden najbogatejših Rusov

ZDA so v četrtek uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, med kaznovanimi je tudi eden najbogatejših Rusov Vladimir Potanin. Sankcije sta naznanili ministrstvi za zunanje zadeve in za finance. Nekdanjega namestnika ruskega premierja Potanina sta sicer že prej sankcionirali Kanada in Združeno kraljestvo.

Sankcije so bile uvedene proti 18 organizacijam, med katerimi so tudi banke, ter proti Potaninu, ki je obogatel s finančnim mešetarjenjem, saj ima interese v raznih industrijah. Med drugim je kupil tudi banko Rosbank, ki je sedaj prav tako tarča sankcij.

Poleg Potanina so sankcije doletele še 40 drugih posameznikov, ki so povezani z režimom ruskega predsednika. ZDA redno uvajajo nove svežnje sankcij proti Rusiji, odkar je ta država konec februarja letos napadla Ukrajino.

Američani so sankcije med drugim uvedli proti namestniku premierja Andreju Belousovu, še enemu namestniku premierja Dmitriju Černišenku in številnim drugim, ki so kakorkoli povezani s Putinovim režimom.