Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ima Ukrajina možnost, da v naslednjem letu konča vojno, in da pričakuje, da bo novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump kmalu predstavil svoj načrt za konec vojne.

Zelenski je na mednarodni konferenci Žito iz Ukrajine dejal, da je Ukrajina pripravljena na pogovore o koncu vojne in tudi na predloge afriških, arabskih in azijskih držav. Dodal je še, da "ne želi, da bi ruske dezinformacije ljudem dajale vtis, da želijo upoštevati le svoj načrt in da niso pripravljeni slišati predlogov partnerjev z drugih celin".

Pred tem je tudi poudaril, da mora Ukrajina "storiti vse, kar je v njeni moči, da se vojna prihodnje leto konča z diplomatskimi sredstvi".

Zelenski je tudi potrdil, da bo vodja urada predsednika Andrij Jermak v bližnji prihodnosti obiskal ZDA, sledil pa bi lahko še kakšen pomembnejši klic med Washingtonom in Kremljem.

Strah pred ustavitvijo dobave orožja

Drugi optimizma Zelenskega, ki skuša pri prihajajoči administraciji čim prej pridobiti čim večjo podporo, ne delijo. "Pripravljamo se na najhujši scenarij, da bo Trump ustavil vso dobavo orožja," je za Al Džaziro povedal generalpodpolkovnik Igor Romanenko, nekdanji namestnik načelnika generalštaba ukrajinskih oboroženih sil.

Nekdanji ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da se z izvolitvijo Trumpa vojna v Ukrajini ne bo končala nič prej. "Ne pričakujem hitrega konca vojne," je dejal za CNN.

Kuleba, ki je bil ukrajinski zunanji minister od marca 2020 do odstopa septembra letos, je dejal, da hitro rešitev vojne onemogočajo trije dejavniki: "Zagotovo vem, da – prvič: Zelenski ne bo odšel pod pritiskom. Drugič: Ukrajina ne bo privolila v nobeno hitro rešitev. In tretjič – kar je najpomembnejše – bi rad opomnil, da je ključ do miru v Moskvi, in ne v Kijevu."

Na vprašanje, ali so v Kijevu zaskrbljeni, da bi Trumpova administracija prisilila Ukrajino, da sprejme mirovni načrt, po katerem bi se morala odpovedati ozemlju, ki ga zdaj zaseda Rusija, je Kuleba dejal, da si glede prihodnje administracije ne dela utvar, vendar poudarja, da bi bilo treba naslovnika vprašanja zamenjati.

"Tega pogovora ne bi smeli začeti z vprašanjem, kaj je Ukrajina pripravljena sprejeti," je dejal Kuleba. "Vso odgovornost bi morali prevzeti na strani, ki je začela to vojno."

V Kijevu čakajo na predloge

Ena od glasnejših predvolilnih obljub Donalda Trumpa je bila konec vojne v Ukrajini v "24 urah". Vojne, ki bo kmalu vstopila v četrto leto, Trump v enem dnevu zagotovo ne bo končal, vendar pa njegov pristop nakazuje, da želi že takoj po nastopu na oblast odločno ukrepati. Vendar se je vojna v Ukrajini razmahnila do tolikšne mere, da hitre rešitve zagotovo ne bodo mogoče. Trump se trenutno posveča ameriški notranji politiki in sestavi svoje administracije, zato specifike njegovega "ukrajinskega načrta" ostajajo neznane.

Ne Trump ne njegova ekipa Kijevu še nista posredovala konkretnih predlogov, je glede na pogovore z višjimi časniki ukrajinske vojske poročal ukrajinski časopis RBC-Ukraine. Različne različice "mirovnih načrtov", ki so doslej prišli v javnost, kažejo le elemente notranjih napetosti v Trumpovem krogu.

"Za nas je ključno, da do Trumpa pristopimo pred Rusi in predstavimo svoje stališče," je za RBC dejal vir blizu predsednika Zelenskega. Obrisi morebitnih mirovnih rešitev bi lahko v naslednjem mesecu postali jasnejši, upajo v Kijevu.

Mirovne konference in "načrti za zmago"

Čez leto so bila ukrajinska diplomatska prizadevanja osredinjena na predstavitev lastnih pobud: načrte za mir, mirovno konferenco v Švici ter pozneje na "načrt za zmago" Zelenskega. Kijev se še mora odločiti, kako bo ravnal s temi načrti, vendar jih za zdaj še ne namerava v celoti umakniti, poroča RBC.

Glavni in najzahtevnejši vprašanji, na katerih bi temeljil morebitni mirovni sporazum, sta vračilo ozemlja in varnostna jamstva. Ukrajina je doslej vztrajno zavračala, da bi se v zameno za mir odpovedala kateremu koli ozemlju znotraj svojih meja iz leta 1991, kar je zapisano v njeni ustavi. Vendar se kot začasna možnost in izhodišča za pogajanja vse pogosteje pojavljajo predlogi, da bi se Ukrajina za mir lahko odpovedala ozemljem znotraj mej pred invazijo 23. februarja 2022, kar je večkrat javno dejal tudi Jermak. Zelenski je tudi že dejal, da bi se Krim lahko vrnil pod Ukrajino z diplomatskimi prizadevanji.

Rusija vztrajno zavrača, da bi vojsko umaknila z zasedenih območij, ne s tistih, ki jih je zasedla po invaziji pred slabimi tremi leti, še manj pa je verjetno, da bi upoštevala mednarodno priznane meje iz leta 1991. Stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je predstavil poleti, vključuje zahtevo, da Ukrajina preda tudi območja v Hersonski in Zaporoški oblasti, ki so trenutno pod ukrajinskim nadzorom. Zelenski je predlog ostro zavrnil, vendar na tem območju v zadnjih mesecih ruske sile vse bolj napredujejo, kar kaže, da želi Rusija zasesti čim več ozemlja, preden bi se začela morebitna pogajanja.

Zamrznjen konflikt

Po morebitni ustavitvi sovražnosti bi zasedena območja v Doneški, Luganski, Hersonski, Zaporoški oblasti ter Krim ostala zapisana v ustavah tako Ukrajine kot Rusije, kar še zdaleč ne bi bil enkraten primer v zgodovini, rešitev pa je nepriljubljena tako v Ukrajini kot Rusiji.

V Kijevu tudi predvidevajo, da bi morebitni Trumpov mirovni načrt vključeval mirovne sile, predvidoma evropske, poroča RBC, saj je Trump večkrat dejal, da bi morala Evropa sama poskrbeti za svojo varnost.

V Ukrajini ideji niso najbolj naklonjeni, saj bi vstop mirovnih sil predstavljal zamrznitev konflikta, kar bi lahko trajalo leta ali desetletja. Obenem bi takšen načrt predstavljal velike logistične težave, saj bi bila meja, ki bi jo varovale te mirovne sile, izredno dolga, veliko daljša, kot je na primer v Koreji ali Libanonu. Vprašanje je tudi, ali bi bile evropske države pripravljene poslati svoje enote, ali bi upravljanje mirovnih sil prevzeli Združeni narodi ter čigave enote bi v tem primeru ohranjale mir na meji zasedenih ozemelj.

Večina Ukrajincev se ni pripravljena odpovedati ozemeljski celovitosti države

Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo, ki od ruske ofenzive februarja 2022 redno izvaja raziskave javnega mnenja, zaznava, da je v zadnje pol leta vse več ljudi pripravljenih, da bi se "Ukrajina v zameno za čim hitrejši mir in ohranitev neodvisnosti odpovedala delu svojega ozemlja".

Podpora mnenju, da bi bili Ukrajinci za mir pripravljeni žrtvovati ozemlje svoje države, je bila od maja 2022 do maja 2023 razmeroma stabilna, in sicer okoli 10 odstotkov. Od takrat je popustljivost pri pripravljenosti za žrtvovanje ozemlja postopoma naraščala in se ustalila pri 32 odstotkih. Oktobra letos je 58 odstotkov Ukrajincev nasprotovalo, da bi se Ukrajina v zameno za mir odpovedala delu svojega ozemlja, "tudi če bo zaradi tega vojna trajala dlje in bo ogrožena neodvisnost". Takšnega mnenja je bilo tri mesece po ruski invaziji okoli 82 odstotkov Ukrajincev.

Največja podpora ukrajinski celovitosti je na zahodu in v osrednjem delu države, mnenje državljanov pa variira glede na to, ali so mnenja, da ruske vojaške sposobnosti kopnijo. Manjše, kot je prepričanje, da bi Rusija lahko še dolgo vodila vojno, manjša je tudi pripravljenost na žrtvovanje ozemlja. Obenem je podpora državni celovitosti večja, bolj kot državljani zaupajo predsedniku in bolj, kot so prepričani, da bo Zahod še naprej pomagal Ukrajini.

Nato kot zagotovilo varnosti

Prav tako pomembno vprašanje za Ukrajino so varnostna zagotovila, najmočnejše bi bilo seveda članstvo v Natu, ki je bilo tudi del "načrta za zmago" Zelenskega. To bi prek 5. člena kolektivne pogodbe članic Severnoatlantskega zavezništva zagotavljalo kolektivno varnost, vendar je tej možnosti več članic izrazito nasprotovalo. Ameriški predsednik Joe Biden je sicer vztrajal, da bo mir mogoč le, če Rusija nikoli ne zasede Ukrajine, vendar ni bil pripravljen na "natoizacijo" Ukrajine.

Trump svojega načrta o Ukrajini – če ga sploh ima – še ni predstavil, vendar je njegov podpredsednik J. D. Vance že pozval Ukrajino, naj v zameno za mir odstopi zasedena ozemlja, ter predlagal, da se zaveže k nevtralnosti in opusti svoje ambicije do članstva v Natu. Tudi kandidat za mesto svetovalca za državno varnost Mike Waltz je pozval k mirovnim pogajanjem ter podvomil o tem, da bi morale ZDA še podpirati Ukrajino, da osvobodi vsa svoja ozemlja. Trumpovi svetovalci so že sredi leta predlagali, da bi pomoč v orožju Ukrajini lahko pogojevali z zahtevo Kijevu, da z Moskvo začne pogovore.

Zmeda pri zaveznicah

Izvolitev Trumpa pa predstavlja velik izziv tudi za ukrajinske zaveznice v Evropi. Trump je že dejal, da bodo ZDA v času njegovega predsedovanja premislile o svoji vlogi v Natu, ter med drugim tudi obljubil, da bo od Evrope zahteval, naj ZDA povrne "skoraj 200 milijard dolarjev" za strelivo, poslano v Ukrajino. Trump je v svojem prvem mandatu že zmanjšal sredstva za obrambo v Natu in se večkrat pritožil, da Amerika plačuje več kot pravičen delež.

Trumpova ponovna izvolitev je bila tako glavna tema pogovorov na 16. mednarodnem varnostnem forumu Halifax v Novi Škotski v Kanadi, je poročal Politico.

"Mislim, da se ZDA v prihodnjih letih ne bodo umaknile iz Evrope", je dejal nizozemski general Onno Eichelsheim. "Lahko pa se zgodi, da bodo evropske države naredile več in se okrepile. Ne vidim razloga, zakaj tega ne bi storile."

Ta pogled je bil lasten mnogim na tridnevni konferenci, vendar so si le redki upali napovedati, kaj se bo po njihovih pričakovanjih zgodilo. "Ne vem, kakšen bo načrt za Ukrajino in Rusijo, morali bomo počakati," je priznal admiral Rob Bauer, najvišji vojaški predstavnik Nata, ter dodal, da bo položaj, v katerem se bodo ZDA znašle v letu 2025, zelo različen od tistega na začetku prvega Trumpovega mandata.

Dvostrankarska skupina ameriških uradnikov je skušala miriti napetosti, vendar je zaradi skopih informacij o tem, kaj namerava naslednja administracija, napoved nemogoča. Predstavniki Nata iz Evrope poudarjajo, da so v preteklih letih naredili nekaj korakov, ki bi lahko zadovoljili novoizvoljenega predsednika, ki je v preteklosti že zagrozil, da bo umaknil podporo Natu, če njegove evropske članice ne bodo dosegle praga dveh odstotkov BDP-ja za obrambne izdatke Nata.

"Veliko bolje smo pripravljeni kot leta 2016," je dejal Tobias Lindner, nemški koordinator za čezatlantske odnose. "Nismo več odvisni od ruskih fosilnih goriv, Severni tok je zgodovina, in zavzeli smo strožji odnos do Kitajske."

Nadaljnje oboroževanje Nata

Vendar se je na konferenci že šušljalo, poroča Politico, da bo na naslednjem srečanju Nata govor o dodatnem povečanju deleža BDP-ja, namenjenega za obrambo, saj se članice zavedajo, da bodo morale ponovno vlagati v svoje vojaške zmogljivosti. Kljub različni retoriki sta tako Trump kot Biden vztrajala pri posodobitvi Nata. "Mislim, da bi bilo vseeno, ali bi zmagala Kamala Harris ali Trump, oba bi zahtevala od Evrope, naj poveča vlaganja v Nato," je dejal Eichelsheim.

Po navajanju Politica je vir iz Nata, ki je želel ostati anonimen, dejal, da želi Nato s Trumpovo administracijo sodelovati na konstruktiven način, "da ne bodo le nasprotovali ali samo branili svojih stališč".

Nekateri, zlasti v Vzhodni Evropi, so pozdravili Trumpov poziv članicam Nata, naj povečajo svoje obrambne izdatke. "Menim, da Trump ne destabilizira razmer, ampak sili zaveznike, naj naredijo več," je dejal estonski obrambni minister Hanno Pevkur. "Če želimo odvrniti Rusijo, so naše edino jasno sporočilo lahko le polna skladišča orožja."

Skupna evropska vojaška politika?

Ob vstopu v tretje leto vojne najzvestejše zaveznice Ukrajine ostajajo baltske in severnoevropske države, medtem ko so večje evropske države na prelomnici, koliko bodo še podpirale Ukrajino.

Nemčija, ki je Ukrajini namenila več milijard evrov vojaške in finančne pomoči, se trenutno spopada s politično krizo. Kancler Olaf Scholz je sicer zatrdil, da Nemčija ostaja zavezana pomoči Ukrajini in da lahko le njegovi socialdemokrati (SPD) preprečijo nadaljnje stopnjevanje v vojno med Natom in Rusijo. Prav tako je kmalu po napovedi predčasnih volitev že govoril s Putinom, zaradi česar mu je Kijev očital, da je prekinil diplomatsko osamo ruskega predsednika. Friedrich Merz, vodja krščanskih demokratov (CDU), ki mu ankete na predčasnih volitvah napovedujejo vodstvo, je redno kritiziral nemško in evropsko nepripravljenost, da bi Ukrajini zagotovili ustrezno vojaško pomoč, in jima očital, da se ne distancirata dovolj od ZDA.

S spremembo ameriške vojaške pomoči Ukrajini in njeni zavezanosti Natu bo morala Evropa bolj izkoristiti svoje zmožnosti. To je poudarjal že francoski predsednik Emmanuel Macron, je pa njegovo glasno razmišljanje o tem, da bi Francija na ozemlje Ukrajine napotila svoje vojake, naletelo na veliko neodobravanje javnosti. Kljub temu je francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot nedavno dejal, da ne bi smeli postavljati omejitev pri podpori Ukrajini v njenem boju z Rusijo, pošiljanja francoskih enot v boj pa ni kategorično zavrnil. Po drugi strani je britanski zunanji minister David Lammy poudaril, da se stališče Združenega kraljestva, da svojih vojakov ne bo pošiljalo v Ukrajino, ni spremenilo.

Ukrajino bi se sicer po morebitni prekinitvi ameriške pomoči lahko uporabila še na nekaj možnosti. Bidnova administracija je z umikom prepovedi uporabe raket dolgega dosega pokazala, da lahko v prihodnjem mesecu še spremeni svojo politiko do Ukrajine, kar ne izključuje dodatne vojaške pomoči. Ukrajina je prav tako že podpisala več finančnih in vojaških dogovorov z več državami ter sklenila več milijardnih pogodb za proizvodnjo orožja, vse bolj pa se lahko zanese na lastno proizvodnjo.

Zelenski je za Fox News že dejal, da bo Ukrajina, če ZDA opustijo pomoč, izgubila. Trumpov načrt o koncu vojne ter financiranju Nata je zaradi vse bolj intenzivnih spopadov, predvsem na vzhodu Ukrajine, najbolj pričakovan ukrep ZDA na tej strani Severnoatlantskega zavezništva. Kijev pa bo skušal ameriški strani čim hitreje predstaviti svoj načrt za konec vojne, preden bi diplomatsko pobudo prevzel ruski predsednik Vladimir Putin.