Med izjeme so uvrščeni državljani z univerzitetno izobrazbo, ki delajo v akreditiranih organizacijah na področju informacijskih tehnologij, v državnih medijih in zaposleni v organizacijah, ki zagotavljajo stabilnost nacionalnega plačilnega sistema in infrastrukture finančnega trga ali upravljajo bančno likvidnost in gotovinski promet, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so nekateri sektorji izključeni, da bi "zagotovili nemoteno delo na področju informacijskih tehnologij, pa tudi ruskega finančnega sistema", piše BBC.

"Delodajalci morajo sestaviti seznam delavcev, ki izpolnjujejo merila, in ga predložiti generalštabu ruskih oboroženih sil, da bodo služili kot podlaga za izvzetje teh državljanov iz vpoklica v vojsko," so še sporočili.

Številni strokovnjaki sicer opozarjajo, da je besedilo odloka o mobilizaciji nejasno, kar bi lahko omogočilo njegovo razširitev, če bi to bilo potrebno. Eden od odstavkov pa je tudi v celoti zaupen. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da se ta odstavek nanaša na skupno število Rusov, ki bi jih lahko vpoklicali, česar pa po njegovih besedah ni mogoče razkriti.

Predtem je neodvisni časopis Nova Gazeta poročal – sklicujoč se na neimenovani vladni vir –, da je bilo v redigiranem delu dovoljeno vpoklicati do milijon ljudi, ne 300.000, kot so sporočili javnosti.

Napoved delne mobilizacije je v številnih ruskih mestih sprožila proteste, na katerih je bilo po poročanju BBC-ja aretiranih več kot 1300 ljudi. Po navedbah aktivistov so nekaterim med njimi na policijskih postajah že ukazali, naj se zglasijo za mobilizacijo. Peskov je v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem dejal, da to ni v nasprotju z zakonodajo.

Češka Rusom na begu zavrnila azil, Nemčija za skupno stališče

Baltski državi Estonija in Latvija, ki mejita na Rusijo, sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila. Podobno je sporočila Češka, da ruskim državljanom ne bo izdajala humanitarnih vizumov. Tako je zatrdil češki zunanji minister Jan Lipavsky.

Nemška vlada pa si želi v prihodnjih tednih na evropski ravni doseči skupno stališče glede ravnanja z Rusi, ki se želijo izogniti vpoklicu, potem ko je ruski predsednik v sredo napovedal delno mobilizacijo. Pogovore o oblikovanju skupnega stališča je medtem češko predsedstvo že sklicalo za ponedeljek.

"Dejstvo, da se številni ruski moški poskušajo izogniti vojaškemu služenju v Ukrajini, je dober znak," je v Berlinu dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit in dodal, da je zdaj treba skupaj z drugimi državami članicami Evropske unije glede njih najti izvedljivo rešitev. Pri tem je tudi poudaril, da bi bilo treba pred odobritvijo azila preučiti motive vseh, ki naj bi imeli ugovor vesti, in jasno ugotoviti, da ne delajo za rusko državo.

Za zdaj niti v Nemčiji niti na ravni EU-ja ni načrtov za poseben program sprejema ali tako imenovanih humanitarnih vizumov za tiste, ki bežijo pred vpoklicem. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Maximilian Kall pa je dejal, da so bili postopki za sprejem v Nemčiji spremenjeni že aprila, tako da je nasprotovanje mobilizaciji Rusov zadosten razlog za zaščito. Nemčija pa je do zdaj v okviru programa, ki naj bi nudil zaščito disidentom, novinarjem in znanstvenikom, sprejela že 438 ljudi iz Rusije.

Proti sprejemu Rusov tudi Poljaki

Tudi poljske oblasti so sporočile, da ne bodo ponudile zatočišča tistim z ugovorom vesti. "Nobeni skupini Rusov ne bomo pavšalno dovolili vstopa na Poljsko, niti tistim, ki trdijo, da bežijo pred mobilizacijo," je povedal namestnik notranjega ministra Marcin Wasik. Pri tem je pojasnil, da bi to bilo preveč nevarno, saj bi tudi tisti, ki so rekli, da ne želijo služiti v ruski vojski in bežijo pred vojno, lahko imeli povezave z ruskimi tajnimi službami.

"Le v posameznih primerih, če bi ruski državljan dokazal, da mu v Rusiji grozi mučenje ali preganjanje iz političnih razlogov, bi Poljska lahko uporabila pravila o azilu in mu dodelila zaščito," je nadaljeval Wasik.

Gneča na mejnih prehodih z Gruzijo in Kazahstanom

Na mejnih prehodih z Rusijo so medtem še vedno dolge kolone vozil, v katerih so predvsem številni Rusi, ki se želijo izogniti morebitnemu vpoklicu. Dolge vrste se med drugim vijejo na meji z Gruzijo, kamor so se nekateri odpravili tudi s kolesi, da bi obšli kolone avtomobilov. Gruzija je sicer ena redkih sosednjih držav, v katero lahko Rusi vstopijo, ne da bi morali zaprositi za vizum. Vizuma Rusi ob vstopu ne potrebujejo tudi v Kazahstanu, kjer je mejna služba potrdila, da se je število ljudi, ki vstopajo iz Rusije, bistveno povečalo.

Tudi na 1300 kilometrov dolgi meji s Finsko, kjer sicer Rusi za vstop potrebujejo vizume, oblasti poročajo o povečanem prometu, vendar poudarjajo, da je ta na obvladljivi ravni. Finske oblasti so zato napovedale, da bodo znatno omejile vstop ruskih državljanov. Ministrski odbor za zunanjo in varnostno politiko je zaradi resne škode za mednarodni položaj Finske sklenil, da bo omejena tudi dodelitev novih vizumov, je v izjavi sporočila vlada.

Na drugih destinacijah, ki so dosegljive z letalom, kot so Carigrad, Beograd ali Dubaj, pa so se cene vozovnic takoj po objavi vpoklica vojske dvignile, nekatere destinacije pa so bile popolnoma razprodane.

Kadirov (za zdaj) zavrnil mobilizacijo v Čečeniji

Čečenski voditelj in glavni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina Ramzan Kadirov je v televizijskem intervjuju dejal, da lahko čečenske matere in žene ostanejo mirne, s čimer je dal vedeti, da vsesplošne mobilizacije ne bo.

Povedal je, da je bilo do zdaj napotenih v vojno v Ukrajini 20.000 Čečenov, s čimer je država več kot izpolnila svoje načrte. "Poleg tega pa ima Čečenija še vedno v rezervi več tisoč prostovoljcev, ki bodo, če bo treba, lahko vstopili v vrste za njeno obrambo."

Ob tem je še povedal, da je Čečenija spremenila svoj načrt "za 254 odstotkov (...) Še pred samo delno mobilizacijo v Rusiji smo oblikovali novo ministrstvo za obrambo Ruske federacije."

Zelenski očital Rusom sokrivdo za vojne zločine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Ruse v četrtek pozval, naj se uprejo delni mobilizaciji. "V teh šestih mesecih vojne je umrlo 55.000 ruskih vojakov," je dejal Zelenski v svojem rednem nočnem nagovoru. "Želite več? Ne? Potem protestirajte. Borite se. Bežite. Ali pa se predajte ukrajinski vojski", je pozval.

Rusom je očital, da so sokrivi za zločine v Ukrajini. "Vi ste že sokrivi za vse te zločine, umore in mučenja Ukrajincev. Ker ste bili tiho. Ker ste tiho. In zdaj je čas, da izberete: za moške v Rusiji je to izbira umreti ali živeti, postati invalid ali ohraniti zdravje. Za ženske v Rusiji je izbira, da za vedno izgubijo svoje može, sinove, vnuke, ali pa jih še vedno poskušajo zaščititi pred smrtjo, pred vojno, pred enim človekom (Putinom)," je nadaljeval.

V nagovoru Ukrajincem pa je Zelenski dejal, da je delna mobilizacija Rusije znak moči Kijeva. To po njegovem mnenju pomeni, da vojna zdaj za Ruse ne bo več samo televizijski dogodek, ampak bo vstopila v resnično življenje.

Boji v Doneškem bazenu se nadaljujejo

Na dan, ko na območjih štirih ukrajinskih regij potekajo referendumi o priključitvi k Rusiji, ukrajinska vojska poroča o uspehih na bojiščih v Doneškem bazenu. Po navedbah predstavnika ukrajinske vojske Oleksija Gromova je vas Jackivka v regiji Doneck, ki skupaj z luganško regijo tvori Doneški bazen, znova pod nadzorom Kijeva, enako pa velja tudi za položaje južno od Bahmuta, ki je blizu frontne črte in je zadnjih nekaj tednov tarča ruskega obstreljevanja.

Ukrajinski generalštab je v jutranjem poročilu dogajanja na bojiščih vzdolž frontne črte sporočil, da so ruske sile najdejavnejše ravno v regiji Doneck, a da so tamkajšnji ukrajinski branilci ustavili vsakršno napredovanje ruske vojske.

Iz Kijeva so sporočili še, da sta v pristaniškem mestu Odesa dva brezpilotna letalnika iranske izdelave napadla upravno stavbo in pri tem ubila enega civilista. Enega od teh letalnikov tipa Shahed-136 je domnevno uničila ukrajinska protiletalska obramba.

Preiskovalci ZN-a v Ukrajini ugotovili vojne zločine

Preiskovalna komisija ZN-a je sporočila, da je v Ukrajini ugotovila več vojnih zločinov. Med njimi so ruska bombardiranja civilnih območij, številne usmrtitve, mučenje in spolno nasilje, je v Svetu ZN-a za človekove pravice dejal vodja ekipe Erik Mose.

Preiskava treh strokovnjakov za človekove pravice se je sprva osredinila na začetno fazo ruskega napada na Ukrajino februarja in marca letos ter na regije Kijev, Černigov, Harkov in Sumi. Ob obisku teh območij je komisija odkrila veliko usmrtitev. Žrtve so bile pred smrtjo pogosto zvezane, številne imajo strelne rane na glavi ali prerezan vrat.

Vodja ekipe preiskovalcev Mose je omenil, da so ruske sile uporabile tudi eksplozivna sredstva na naseljenih območjih, kar je povzročilo veliko škodo in trpljenje civilnega prebivalstva. V več napadih napadalci niso razlikovali med civilisti in vojaki, zato so v gosto naseljenih območjih uporabili tudi kasetno strelivo.

Mose je še dodal, da so očividci usklajeno pričali o mučenju in zlorabah v ujetništvu. Nekatere žrtve so povedale, da so jih odpeljali v Rusijo in jih tam zadrževali več tednov, spet za drugimi se je izgubila vsaka sled. Med metodami mučenja so pretepanje in elektrošoki.

Potrjeni primeri spolnih zlorab otrok

Skupina je potrdila tudi primere spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. V nekaterih primerih so že ugotovili, da so bili storilci ruski vojaki. V nekaterih primerih so morali sorodniki opazovati zločine. Žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola so po besedah Moseja stare od štiri do 82 let.

Odkrili so tudi več zločinov nad otroki, med drugim posilstva, mučenje in nezakonito pridržanje.

Zlorabe zagrešile tudi ukrajinske sile

Komisija je med vojnimi zločini odkrila tudi dva primera, ko so ukrajinske sile zlorabile ruske vojake. "Čeprav je teh primerov malo, smo nanje pozorni," je dejal.

Preiskava po Mosejevih besedah trenutno poteka v 16 krajih, komisija pa je dobila verodostojne namige o številnih drugih primerih, ki jih bo skušala preiskati.

Med temi je tudi mesto Izjum v regiji Harkov, kjer je ukrajinska vojska po ponovnem prevzemu nadzora odkrila množično grobišče. Regionalni guverner Oleg Sinegubov je sporočil, da so iz grobišča izkopali že 436 trupel. "Danes zaključujemo ekshumacijo trupel iz množičnega grobišča v mestu Izjum. Skupaj je bilo izkopanih 436 trupel, večina jih ima znake nasilne smrti, 30 pa znake mučenja," je zapisal na družbenih omrežjih.

Opozoril je tudi, da so imela številna trupla zvezane roke, vrv okoli vratu, zlomljene okončine in strelne rane, več moškim pa so tudi bile amputirane genitalije. "Vse to so dokazi o grozljivem mučenju, kateremu so napadalci izpostavili prebivalce Izjuma," je še dodal.