"Tudi če so pri tem sodelovali Ukrajinci, tega ne bi mogli storiti sami. Jasno je, da je bil za izvedbo takšnega terorističnega napada potreben ukaz z vrha, kot pravijo. Vrh na Zahodu pa je seveda Washington," je Lavrov danes dejal za ruski časopis Izvestija med obiskom v Azerbajdžanu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Komentar ruskega ministra je bil izrečen po tem, ko so nemški mediji prejšnji teden poročali, da je tožilstvo v Berlinu v povezavi s sabotažami plinovodov junija izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana.

Ta naj bi bil na Poljskem, vendar naj bi se na začetku julija vrnil v Ukrajino, preden bi ga lahko prijeli.

V okviru nemške preiskave eksplozij plinovodov naj bi identificirali še dva ukrajinska potapljača, toda nalogov za njuni aretaciji za zdaj niso izdali.

WSJ poročal o odobritvi ukrajinskega vrha

Ameriški časopis Wall Street Journal pa je kmalu zatem poročal, da je napade izvedla ukrajinska posadka, odobril pa naj bi jih takratni vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni.

Po navedbah časopisa naj bi operacijo najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jo je nato poskusil preklicati, vendar neuspešno. V Kijevu so navedbe odločno zavrnili kot "popoln nesmisel".

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Dve sta bili zaznani v švedskih, dve pa v danskih vodah.

Švedske in danske oblasti so v preiskavah ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi razstreliva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja.

Ukrajina je kmalu po sabotažah krivdo pripisala Rusiji, v Moskvi pa so odgovornost zanikali.