"Ne moremo prezreti dobave teh sistemov kijevskemu režimu kot namerno signalizirajočo akcijo Nata v jedrski sferi," je dejal Lavrov. "Sporočajo nam, da se ZDA in Nato v Ukrajini ne bodo ustavili pred ničimer," je še dodal ruski zunanji minister in spomnil, da so lovci F-16 sposobni napadov z jedrskim orožjem.

Kot zadnja je Ukrajini bojna letala F-16 obljubila Belgija, ki jo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal v torek in podpisal za skoraj milijardo evrov vreden varnostni sporazum, v katerega je vključena tudi dobava 30 ameriških lovcev.

Kot piše Forbes, naj bi Ukrajina od Norveške, Nizozemske, Danske in Belgije skupno prejela 85 lovcev F-16, ki naj bi začeli prihajati z letošnjim poletjem. To število naj bi zadostovalo za ustanovitev štirih eskadrilj s po 16 letali in ohranitev enote z 18 letali za urjenje v Romuniji. Še tri letala naj bi bila v rezervi za nadomestitev neizogibnih izgub.

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je v torkovem pogovoru za Reuters izrazil upanje, da bodo lovci F-16, ki so jih obljubile članice zveze Nato, dobavljene "zelo, zelo kmalu".

Na vprašanje, koliko letal F-16 pričakuje Kijev, da jih bo prejel, je odgovoril: "Potrebujemo toliko, kolikor lahko dobimo."

"Na tej stopnji smo osredinjeni na usposabljanje svojega osebja, pilotov, osredinjeni smo na infrastrukturo, osredinjeni smo na privabljanje operativnih in vzdrževalnih ekip in prizadevamo si za posodobitev in uvajanje več platform," ni hotel izdati datuma, ko bodo ukrajinske sile prejele svoje prve ameriške lovce.

Nemčija bo poslala še za pol milijarde evrov orožja

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je med današnjim obiskom Odese napovedal novo nemško pošiljko orožja za podporo Ukrajini v vrednosti 500 milijonov evrov. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom sta govorila o vojaških potrebah Kijeva.

"Še naprej vas bomo podpirali v tej obrambni akciji," je dejal Pistorius in dodal, da bodo deli pošiljke kmalu pripravljeni za dobavo.

Sveženj vojaške pomoči vsebuje večje število raket za sisteme zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM in manjše število raket SLS s krajšim dosegom.

Dodali bodo izvidniške in bojne brezpilotnike za uporabo nad Črnim morjem ter potrebne rezervne dele, kot so nadomestne cevi za nemške artilerijske sisteme in nadomestni motorji za bojne tanke leopard.

Dobavili bodo tudi milijon nabojev za ročno strelno orožje, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Krepitev ruskih sil v Harkovu

Rusija med tem po navedbah Kijeva krepi sile v bližini severnega dela ukrajinske pokrajine Harkov, kjer je 10. maja sprožila ofenzivo in odprla novo fronto v skoraj dve leti in pol trajajoči vojni. Ukrajina je takoj poslala okrepitve, ki so po trditvah Kijeva odbile rusko prodiranje in stabilizirale fronto.

Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske Oleksandra Sirskega ruska vojska še naprej pošilja dodatne polke in brigade z drugih območij, s katerimi krepi dve glavni liniji napada na severu pokrajine Harkov.

"Te sile so trenutno nezadostne za obsežno ofenzivo in preboj naše obrambe," je Sirski dejal v izjavi za aplikacijo za sporočanje Telegram. Dejal je, da je ukrajinska "vzpostavitev rezerve streliva" zmanjšala tudi ofenzivne zmogljivosti ruskih sil.

"Teh sil je trenutno premalo za obsežno ofenzivo in preboj naše obrambe," je Sirski sporočil na omrežju Telegram in pojasnil, da je okrepitev ukrajinskih zalog streliva zmanjšala ofenzivne zmogljivosti ruskih sil.

Njegova izjava se tiče obnovitve ameriške vojaške pomoči v orožju in strelivu po večmesečnem zastoju zaradi blokade v ameriškem kongresu. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v sredo dejal, da je ameriško orožje pomagalo pri stabilizaciji ukrajinske bojne linije.

Ukrajinske sile uničile ruska patruljna čolna

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki v bližini Krima uničile dva ruska patruljna čolna, je sporočila ukrajinska vojaška obveščevalna služba GRU. Ruske sile so po njenih navedbah za obrambo uporabile bojna letala, helikopterje in topništvo.

"V napadu sta bila uničena dva ruska čolna," je zapisal GRU in dodal, da gre po prvih informacijah za hitri amfibijski plovili tipa KS-701 tunets.

Rusko obrambno ministrstvo pa je medtem sporočilo, da so ruski sistemi zračne obrambe nad Azovskim in Črnim morjem blizu Krima ter nad Krasnodarskim okrajem sestrelili več kot deset ukrajinskih letalnikov in osem ameriških balističnih raket atacms.

Rusija je ob tem ponoči nadaljevala napade na cilje v Ukrajini. Po navedbah Kijeva je z raketami in brezpilotnimi letalniki napadla več vojaških oporišč in pomembno infrastrukturo po državi.

Vendar pa naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila vseh 32 letalnikov in sedem manevrirnih raket, in sicer nad regijami Hmelnicki, Dnipropetrovsk, Čerkasi, Kirovgrad, Zaporožje, Odesa, Herson in Vinica, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Kremelj: Članice Nata spodbujajo Kijev k podaljševanju vojne

Članice zveze Nato spodbujajo Kijev k podaljševanju konflikta v Ukrajini, je medtem izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Države članice Nata vstopajo v nov krog stopnjevanja napetosti, in to počnejo namerno," je dejal Peskov. Poudaril je, da Nato "na vse mogoče načine spodbuja Ukrajino k nadaljevanju nesmiselne vojne". Ob tem je še posvaril, da bi to na koncu škodilo "tistim državam, ki so se odločile za stopnjevanje spopadov".

Prav tako je posvaril pred uporabo zahodnega orožja za napade na Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajina v zadnjih tednih pritiska na svoje zaveznice, zlasti na ZDA, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega dobavljenega orožja za napade na Rusijo.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v ponedeljek zaveznice pozval k vnovičnemu premisleku o omejitvah, ki so jih postavili na dobavljeno orožje. Ob tem je poudaril, da samoobramba vključuje pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji, in omenil, da so nekatere zaveznice omejitve že odpravile.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek izjavil, da bi Kijev moral imeti možnost uporabe orožja zahodnih držav za napade na vojaška oporišča v Rusiji, iz katerih ruska vojska izvaja raketne napade na Ukrajino.

Do izjav zaveznic Kijeva pa je bil kritičen ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da bi uporaba zahodnega orožja za napade na Rusijo lahko imela resne posledice.

"V Evropi, zlasti v majhnih državah, bi se morali zavedati, s čim se igrajo. Zavedati se morajo, da so države z majhnimi, gosto poseljenimi ozemlji. To bi morale imeti v mislih, preden začnejo govoriti o napadu na Rusijo," je še dodal.