"Če so sporočila od nove ekipe v Washingtonu o obnovitvi dialoga, ki so ga ZDA prekinile po začetku posebne vojaške operacije, resna, se bomo seveda nanje odzvali," je dejal Lavrov novinarjem in za vojno v Ukrajini uporabil uradno rusko poimenovanje.

"Toda dialog so prekinili Američani, zato bi morali narediti prvi korak," je dejal dolgoletni vodja ruske diplomacije, ki glede vojne v Ukrajini ne vidi smisla v prekinitvi ognja za zamrznitev konflikta, ampak se zavzema za pravno zavezujoč dogovor za trajen mir, ki bi zagotovil mir tako Rusiji kot njenim sosedam.

"Premirje je pot v nikamor," je dejal Lavrov in dodal, da v Moskvi domnevajo, da bi šibko premirje Zahod preprosto uporabil za ponovno oboroževanje Ukrajine. "Potrebujemo končne pravne dogovore, ki bodo določili vse pogoje za zagotavljanje varnosti Ruske federacije in seveda legitimnih varnostnih interesov naših sosed," je dejal.

Po njegovih besedah si Moskva želi, da bi bili pravni dokumenti sestavljeni tako, da zagotavljajo "nemožnost kršitve teh dogovorov".

Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji mesec nakazal pripravljenost za pogovore s Trumpom o dogovoru za prekinitev ognja v Ukrajini, vendar je izključil kakršne koli večje ozemeljske koncesije, ob tem pa je vztrajal, da Kijev opusti ambicije po pridružitvi zvezi Nato.

Putin je v preteklosti večkrat dejal, da je arogantni Zahod pod vodstvom ZDA ignoriral postsovjetske interese Rusije in od leta 2014 poskušal Ukrajino potegniti v svoje interesno območje ter jo uporabiti za bojevanje posredniške vojne, katere cilj je po njegovem mnenju oslabiti in na koncu uničiti Rusijo.

"Resnično upam, da se bo administracija gospoda Trumpa, vključno z gospodom Kelloggom, vključila v temeljne vzroke konflikta. Vedno smo pripravljeni na posvetovanja," je dejal Lavrov in pri tem omenil Trumpovega posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kelloga, ki se bo na začetku januarja odpravil v Kijev in druge evropske prestolnice.

Rusija obtožuje Ukrajino organizacije napadov in požigov

Notranje ministrstvo v Moskvi je obtožilo ukrajinske varnostne službe, da so od 18. decembra v Rusiji izvedle več kot 50 kaznivih dejanj, med njimi več požigov ter bombnih napadov na bančne in poštne urade in policijske avtomobile. Ruska varnostna služba FSB pa je sporočila, da je preprečila več domnevnih načrtovanih atentatov.

Ruske oblasti so pridržale 44 osumljencev, ki jim grozi do 20 let zapora.

Po navedbah ruskega notranjega ministrstva so med osumljenci, ki naj bi sodelovali pri izvedbi kaznivih dejanj, mnogi starejši ljudje in tudi mladoletniki, ki so "iskali lahek vir zaslužka".

"Zabeležili smo primere, ko so se goljufi polastili sredstev državljanov, nato pa jim ponudili vračilo ukradenega denarja v zameno za izvršitev določenih nalog," je navedlo ministrstvo in pojasnilo, da naj bi osumljenci delovali po navodilih anonimnih sporočil.

V več primerih naj bi ljudi izsiljevali klicatelji, ki so se lažno predstavili kot policisti. Za organizacijo kaznivih dejanj so odgovorne ukrajinske varnostne službe, je ocenilo notranje ministrstvo v Moskvi in ruske državljane pozvalo k opreznosti.

Od začetka ruske agresije leta 2022 na Ukrajino so ruske oblasti zabeležile povečano število vandalizma in napadov po vsej državi. Ukrajinske oblasti se na obtožbe Moskve za zdaj niso odzvale.

Ruska varnostna služba FSB je ob tem danes sporočila tudi, da je preprečila več načrtov ukrajinskih obveščevalnih služb, da bi z zamaskiranimi bombami izvedli atentate na visoke ruske uradnike in njihove družine.

Šlo naj bi za napade po vzoru atentata na poveljnika enote za kemično, biološko in radiološko obrambo Igorja Kirilova, ki je bil prejšnji teden ubit v eksploziji, ki je odjeknila pred poslopjem na jugovzhodu Moskve. Eksplozivna naprava je bila podtaknjena v električnem skiroju.

Oblasti v Moskvi so dogodek označile za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisale Zahodu.