Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ukrajinska vojska poškodovala daljnovod pri elektrarni v Zaporožju, ki okoliške kraje in regije oskrbuje z elektriko. V elektrarni naj bi prišlo do električnega udara in širjenja dima, ki pa ga je gasilcem že uspelo zaustaviti. V zadnjih dneh je večkrat prišlo do obstreljevanja elektrarne, v katerem je bilo poškodovanih več objektov, ob tem pa so morali zaustaviti enega od reaktorjev.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da je obstreljevanje območja jedrske elektrarne potencialno izjemno nevarno dejanje, ki lahko privede do katastrofalnih posledic, ne le za širšo okolico, temveč za celotno Evropo. Pri tem je zaveznike Ukrajine pozval, naj uporabijo svoj vpliv in preprečijo nadaljevanje takšnega obstreljevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva in Kijev se sicer medsebojno obtožujeta za nedavne napade na elektrarno v Zaporožju.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo Rusijo znova obtožil napadov in tega, da izvaja "jedrski teror", zaradi česar je po njegovem mnenju treba uvesti nove mednarodne sankcije, tokrat za moskovski jedrski sektor.
Samooklicane proruske oblasti na tem območju pa trdijo, da so ukrajinske sile območje v okolici elektrarne večkrat zadele z raketami. Trditev z obeh strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti. Ruske sile so elektrarno v Zaporožju zavzele na začetku marca, upravlja pa jo ukrajinsko osebje.
Ukrajinska stran je sporočila, da so bili konec tedna poškodovani trije senzorji za sevanje, en delavec naj bi bil v napadih poškodovan. Zaradi napadov je bil ustavljen eden od reaktorjev.
Vodja ukrajinske jedrske agencije Energoatom Petro Kotin pa je zahteval napotitev skupine mirovnikov v Zaporožje, umik ruskih sil in vzpostavitev demilitariziranega območja na širšem območju v okolici elektrarne, poroča Reuters.
Kotin je v izjavi dejal, da je Rusija v Zaporožju namestila približno 500 ruskih vojakov in 50 kosov vojaške opreme ter da so se razmere v elektrarni v zadnjih dneh "poslabšale". "Samo dejstvo, da so vojaki tam, predstavlja največjo nevarnost za nesrečo, ali celo za jedrsko katastrofo," je dodal.
"Hude zaskrbljenosti, vsaj za nas, ki smo relativno zelo daleč, tukaj ne vidim. Mislim, da so vsa preostala tveganja, vključno z vojno in morebitnim pomanjkanjem energije, bistveno večja kot tveganje, da bi prišlo do kakšne poškodbe in izpusta sevanja iz elektrarne."
V primeru uhajanja radioaktivnega materiala bi bili najbolj na udaru ljudje na območju jedrske elektrarne in v krogu nekaj deset kilometrov od nje. Drugod bi nevarnost zaznali precej, preden bi imela negativne učinke.
Poleg tega Cizelj omenja, da zgolj naključni izstrelki ne morejo resneje poškodovati reaktorjev in povzročiti uhajanja jedrskega materiala. "Groba ocena, ki temelji še iz časov leta 1991, ko je bila ogrožena naša jedrska elektrarna, ker je grozil vojaški napad, je še vedno to, da za to, da jo resno poškoduješ z vojaškimi sredstvi, zahteva zelo intenziven in zelo usmerjen napad. Nič od tega se za zdaj v Zaporožju ne dogaja."
Guterres: Vsak napad na jedrsko elektrarno je samomorilski
"Vsak napad na jedrsko elektrarno je samomorilski. Podpiramo prizadevanja za vzpostavitev pogojev za stabilizacijo elektrarne," je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in obsodil napad na Zaporožje, ne da bi za to obtožil katero od strani.
Ob tem je pozval, naj se mednarodnim inšpektorjem omogoči dostop do jedrske elektrarne v Zaporožju.
Njegovi komentarji so sledili obisku v Hirošimi, kjer je v soboto spregovoril na spominski slovesnosti ob 77. obletnici napada z atomsko bombo. "Priča smo radikalizaciji geopolitičnih razmer, zaradi česar nevarnosti nove jedrske vojne ne moremo zanemariti," je še dejal Guterres.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je zaradi napadov opozorila na "zelo realno nevarnost jedrske katastrofe", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Direktor IAEA-ja Rafael Grossi je sicer že junija želel obiskati elektrarno pod ruskim nadzorom, vendar je Ukrajina to potezo takrat ostro kritizirala, saj je menila, da bi lahko legitimizirala rusko okupacijo.
Referendum o priključitvi Rusiji?
Vodja proruske lokalne uprave v ukrajinski regiji Zaporožje Jevgenij Balicki je podpisal odredbo za izvedbo referenduma o priključitvi te regije Rusiji.
"Podpisal sem odredbo osrednji volilni komisiji, da začne priprave na referendum o priključitvi regije Zaporožje k Rusiji," je po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass na forumu Skupaj smo z Rusijo dejal Balicki.
Odlok o izvedbi referenduma je prebral član glavnega sveta vojaško-civilne uprave regije Vladimir Rogov. Predtem je poudaril, da so prebivalci Zaporožja in Rusije en narod.
"Mi, udeleženci foruma, izjavljamo, da svojo prihodnost gradimo na tem, da bomo skupaj z Rusijo. Prišel je čas za ponovno vzpostavitev zgodovinske pravičnosti. Prepričani smo, da bo regija Zaporožje kot članica Rusije zaščitena pred kakršnimi koli posegi," je Rogov med drugim prebral iz resolucije.
Večino regije Zaporožje so kmalu po začetku invazije zasedle ruske sile, ki pa ne obvladujejo istoimenskega regionalnega glavnega mesta.
V Ukrajini preprečili atentat na obrambnega ministra?
Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da je aretirala domnevna ruska agenta, ki naj bi načrtovala atentat na obrambnega ministra Oleksija Reznikova in vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
SBU je na Telegramu objavil videoposnetek, na katerem je videti, kako so ukrajinske sile obvladale in aretirale dva moška v civilnih oblačilih. Aretacije so se zgodile v kraju Kovel na severozahodu Ukrajine, pri čemer naj bi eden od osumljencev v državo prispel prek Belorusije.
Moška naj bi se pripravljala na likvidacijo dveh visokih uradnikov in neimenovanega ukrajinskega aktivista. Za vsak uboj pa naj bi bila nagrajena z denarno vsoto od 100.000 do 150.000 dolarjev, je dodal SBU.
Ukrajinska vojska obstreljevala most Antonivski v Hersonu
Medtem je ruska agencija poročala, da so ukrajinske sile obstreljevale most Antonivski v Hersonu, ki je pod ruskim nadzorom. Pri tem je bila poškodovana gradbena oprema, zaradi česar bo preloženo odprtje mosta, je poročal Interfax. Most je ena od dveh vstopnih točk za ruske sile, da vstopijo v mesto, in je bil ključna točka ukrajinskih napadov v zadnjih tednih.
Na pot še dve ladji
Medtem sta še dve ladji z žitom zapustili eno od pristanišč v Črnem morju. V nedeljo so Odeso in Čornomorsk zapustile štiri ladje, poroča BBC. Ladja Sacura je danes sojo odpeljala v Italijo, ladja Arizona pa koruzo na jug Turčije.
Medtem je na cilj v Turčijo prispela prva tovorna ladja z ukrajinskim žitom, ki je pretekli petek izplula iz pristanišča Čornomorsk. Ladja Polarnet, ki je plula pod turško zastavo in je prevažala 12.000 ton koruze iz Ukrajine, je po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu danes dosegla Kocaeli v Marmarskem morju, kjer jo bodo raztovorili. S tem je postala prva ladja z ukrajinskim žitom, ki je dosegla končni cilj.
Ukrajinsko veleposlaništvo v Libanonu pa je medtem na Twitterju sporočilo, da glede na njihove podatke kupec ukrajinskega žita, ki je potovalo z ladjo Razoni, tovora ne želi sprejeti zaradi več kot petmesečne zamude pri dobavi. Prevoznik zato zdaj išče drugega kupca v Libanonu ali kje drugje.
V skladu s pogajanji, pri katerih sta posredovala ZN in Turčija, bo Ukrajina mesečno izvozila tri milijone ton žita. V ukrajinskih skladiščih je zaradi vojne obtičalo 20 milijonov ton žita, zaradi česar so se številne države, odvisne od ukrajinskega žita, znašle v težavah, strmo so porasle tudi cene hrane po svetu, še poroča BBC.
ZDA namenjajo Ukrajini še 4,5 milijarde dolarjev pomoči
Svetovna banka je napovedala, da bo Ukrajini namenila dodatnih 4,5 milijarde ameriških dolarjev finančne pomoči, ki jo bodo zagotovile ZDA. Sredstva bodo Kijevu pomagala pri plačilu javnih storitev in pokojnin, kar je ključno za ublažitev gospodarskih posledic ruske invazije, je banka zapisala v izjavi.
"Ta gospodarska pomoč je ključnega pomena za podporo ukrajinskemu ljudstvu, ki brani svojo demokracijo pred neizprosno agresivno vojno Rusije," je v izjavi dejala ameriška finančna ministrica Janet Yellen.
Sveženj pomoči, ki bo večinoma izplačan ta mesec, je del 8,5 milijarde dolarjev vredne ameriške pomoči, ki bo pomagala ukrajinski vladi ohraniti bolnišnice, šole in druge kritične javne storitve za ukrajinsko prebivalstvo.
Pomen tega je potrdil tudi predsednik Svetovne banke David Malpass, ki je poudaril, da Ukrajina mora ohraniti javne storitve, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in socialno zaščito, da bi preprečila nadaljnje slabšanje življenjskih razmer in poglabljanje revščine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina ima trenutno proračunski primanjkljaj, ki se vsak mesec veča za pet milijard dolarjev. Zavezniki so Ukrajini že priskočili na pomoč, skupina G7 in Evropska unija sta napovedali pomoč Kijevu v vrednosti 29,6 milijarde dolarjev.
Nova vojaška pomoč ZDA
ZDA so Ukrajini danes znova namenile vojaško pomoč, tokrat v vrednosti milijarde dolarjev, je sporočil zunanji minister ZDA Antony Blinken. To je do zdaj največji enkratni obrok vojaške pomoči, ki skupno vojaško pomoč ZDA Ukrajini od januarja 2021 povečuje na 9,8 milijarde dolarjev.
Ameriški kongres je maja vladi prižgal zeleno luč za 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, ki jo Američani v Kijev pošiljajo po obrokih, ki jih sproti oglašujejo. Od avgusta lani je tokratna najava pomoči 18. po vrsti.
Pomoč vključuje dodatne rakete za artilerijske sisteme visoke mobilnosti (Himars), topovske granate, minomete, rakete za uničevanje tankov in letal.
ZDA so do zdaj Ukrajini dostavile 16 raketnih sistemov Himars, s katerimi se lahko uspešneje zoperstavljajo ruskih agresorjem, ki streljajo od daleč. Ukrajinci si želijo tudi sodobnih vojaških letal, vendar pa Washington teh za zdaj še ni pripravljen poslati.
Rekordno število beguncev na Finskem
Na Finskem je zaradi vojne v Ukrajini rekordno število beguncev, ki je preseglo dozdajšnji rekord, ki so ga zaznali na vrhuncu begunske krize leta 2015. Finska služba za priseljevanje je sporočila, da so do 4. avgusta zaradi ruskega napada na Ukrajino prejeli 35.074 prošenj za azil, od katerih so jih odobrili že skoraj 33.300. V državo se je zateklo 37.000 beguncev iz Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predtem je v to nordijsko državo med begunsko krizo leta 2015 pribežalo rekordnih 32.000 beguncev. Pojasnili so še, da je kar tretjina ukrajinskih beguncev otrok. Na Finskem sicer lahko prosilci za azil delajo že ob vložitvi prošnje.
Moskva napoveduje ustavitev inšpekcijskih objektov
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo začasno ustavilo ameriške inšpekcijske preglede objektov, ki so predmet pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja Novi start. Kot razlog za svojo odločitev so navedle sankcije in sovražno retoriko Zahoda.
"Rusija se je zdaj prisiljena zateči k temu ukrepu zaradi vztrajne želje Washingtona, da bi posredno dosegel ponovni začetek inšpekcijskih pregledov pod pogoji, ki ne upoštevajo obstoječe realnosti," je v izjavi zapisalo ministrstvo.
Prav tako je Moskva Washington obtožila, da si želi ustvariti enostranske prednosti in Rusiji odvzeti pravico do izvajanja inšpekcijskih pregledov na ameriških tleh. V izjavi je namreč navedeno, da Rusija zaradi zahodnih sankcij, vključno z zaprtjem zračnega prostora za ruska letala in vizumskimi omejitvami, težko opravlja inšpekcije na ameriških tleh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Menimo, da bi morale strani v zdajšnjih okoliščinah opustiti očitno kontraproduktivne poskuse umetnega pospeševanja obnovitve inšpekcijskih dejavnosti in se osredotočiti na temeljito preučitev vseh obstoječih težav na tem področju," je še dodalo ministrstvo.
Pogodba Novi start je sicer zadnji preostali pakt o zmanjšanju oborožitve med nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje