Kot so sporočile ukrajinske oblasti, so ruski napadi potekali v več pokrajinah hkrati. Ruske sile so na Ukrajino izstrelile 26 raket, pri čemer je bil ubit najmanj en človek in uničenih več domov. Letalska obramba je sestrelila 13 ruskih raket, so sporočile ukrajinske letalske sile.

V Lvovu na zahodu Ukrajine je bil cilj napada infrastrukturni objekt, poškodovana je bila tudi šola. Zgolj na to pokrajino je bilo skupaj izstreljenih približno deset raket, je na Telegramu zapisal župan Lvova Andrij Sadovij. Dva človeka sta bila ranjena.

O napadu so poročali tudi iz pokrajine Zaporožje na jugovzhodu države, pri čemer je bil ranjen en človek in poškodovan en infrastrukturni objekt. Guverner regije Harkov na severovzhodu Ukrajine Oleg Sinegubov pa je sporočil, da je bila v raketnem napadu na kraj Čugujiv ubita 67-letna ženska. Harkov ob meji z Rusijo je tako rekoč vsak dan tarča napadov, tako raketnih kot tudi topniških in napadov z brezpilotnimi letalniki. O eksplozijah so poročali tudi iz pokrajin Hmeljnicki, Poltava in Dnipro, kjer po prvih podatkih ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih.

Po navedbah mestnih oblasti v Kijevu je v prestolnici več kot dve uri veljalo opozorilo pred zračnim napadom, vendar je protiletalska obramba uničila vse sovražne rakete, usmerjene proti mestu.

Celotna Ukrajina je bila sicer več kot dve uri v splošni pripravljenosti za zračni napad, potem ko je ukrajinska vojska opozorila, da je iz oporišča na skrajnem severu Rusije vzletela skupina bombnikov. Čez nekaj ur so splošno pripravljenost preklicali, ukrajinske letalske sile pa so na Telegramu zapisale, da je raketne grožnje konec.

Iz Ukrajine so o vzletu ruskih strateških bombnikov poročali že januarja in na začetku februarja. Konec decembra lani je Rusija s tovrstnimi vojaškimi letali izvedla val napadov v ukrajinskih mestih, vključno s prestolnico Kijev, v katerih je bilo ubitih 39 ljudi.

Kritične razmere v Avdijivki

Ukrajinska vojska je tudi opozorila, da so razmere v mestu Avdijivka na vzhodu države kritične. Sporočili so še, da so tja napotili dodatne vojake. "3. samostojna jurišna brigada potrjuje, da je bila nujno prerazporejena za okrepitev ukrajinskih enot na območju Avdijivke," so zapisali na Telegramu. "Objektivne razmere v Avdijivki ostajajo nevarne in nestabilne," so opozorili in dodali, da Rusija v mestu nadaljuje aktivno rotacijo enot in krepi svoje sile.

V ukrajinskih napadih na Belgorod ubitih šest ljudi

Rusija je medtem poročala, da je bilo v ukrajinskem napadu na rusko mesto Belgorod ubitih najmanj šest ljudi, med njimi en otrok.

Poškodovanih je bilo še 17 ljudi, ki so jih odpeljali v bolnišnico, med njimi je bilo šest huje ranjenih. Med ranjenimi so bili tudi štirje otroci, a so dva že odpustili v ambulantno nego, je dejal regionalni guverner Vjačeslav Gladkov.

Belgorod je najbližje večje rusko mesto ob meji z Ukrajino, mesto pa je od začetka vojne pogosta tarča napadov. Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v največjem od teh napadov konec decembra ubitih 25 civilistov.

Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na družbenem omrežju Telegram napad označila "teroristično dejanje kijevskega režima" in dejala, da bo Rusija zadevo predložila Varnostnemu svetu ZN-a.

Kijev napadov ni takoj komentiral. Prav tako ni komentiral trditve Moskve, da je nad pokrajino Belgorod ruska vojska sestrelila 14 ukrajinskih raket.

Ocena stroškov obnove Ukrajine dosegla skoraj 500 milijard dolarjev

Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska komisija in ukrajinska vlada so sporočili, da posodobljena ocena stroškov obnove Ukrajine za naslednje desetletje trenutno znaša 486 milijard dolarjev (452,8 milijarde evrov).

"Ukrajina ob podpori mednarodnih partnerjev kljub še vedno trajajoči vojni nadaljuje izvajanje programa hitre obnove. Glavni vir za obnovo Ukrajine bi morala biti zaplemba ruskega premoženja, zamrznjenega na Zahodu. Ta proces moramo začeti že letos," je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal.

Ocena škode, ki je nastala od začetka vojne 24. februarja do konca lanskega leta, znaša 141,6 milijarde evrov. Največ škode je na stanovanjskih stavbah, sledita transport in industrija, veliko škode pa je tudi v kmetijstvu in energetskem sektorju.

Ukrajina osrednja tema zasedanja Natovih ministrov

Po srednem srečanju obrambnih ministrov tako imenovane skupine Rammstein, ki združuje približno 50 držav vojaških podpornic Ukrajine, so se v Bruslju srečali še ministri 31 članic Nata. Osrednji temi sta bili krepitev obrambnih in odvračalnih zmogljivosti zavezništva ter tako kot v sredo nadaljnja pomoč Ukrajini. To in razmere na bojišču so bile tudi tema zasedanja sveta Nato-Ukrajina.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po koncu zasedanja sveta Nato-Ukrajina sporočil, da bosta Nato in Ukrajina v poljskem mestu Bydgoszcz ustanovila skupni center za analizo, urjenje in usposabljanje. Ukrajina bo tako lahko z Natom delila izkušnje, pridobljene v dvoletni vojni z Moskvo. Center pa bo poleg tega ukrajinskim vojakom nudil platformo za urjenje in usposabljanje skupaj s kolegi iz članic zavezništva.

Stoltenberg je pojasnil, da bodo strokovnjaki v prihodnjih tednih in mesecih podrobneje določili naloge centra. Izrazil je upanje, da bodo dokončno odločitev o vzpostavitvi centra na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu sprejeli voditelji držav članic.

V mestu Bydgoszcz v osrednji Poljski sicer že deluje Natov center za skupno urjenje vojakov.

Obrambni ministri držav članic Nata, med njimi slovenski minister Marjan Šarec, so se v okviru sveta Nato-Ukrajina srečali z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, ki jim je predstavil aktualno stanje na bojišču.

Kot je poročal Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja, glede na včerajšnje izjave obrambnih ministrov trenutno na nobeni strani Atlantika ne razmišljajo o ničemer drugem kot o kratkoročni in dolgoročni podpori Ukrajini. Kanadski obrambni minister Bill Blair je napovedal donacijo v vrednosti 60 milijonov kanadskih dolarjev t. i. letalski koaliciji, ki usposablja ukrajinske pilote za letenje z letali F-16. Denar bo šel za opremo letal, rezervne dele in tudi strelivo.

Ministri so govorili tudi o lastnih obrambnih in odvračalnih zmogljivostih, saj Nato prav zdaj v okviru največje vojaške vaje po koncu hladne vojne preverja nove obrambne načrte. Da bi jih bilo mogoče izvajati, pa morajo članice za to nameniti tudi denar. Stoltenberg je dejal, da so Kanada in evropske članice zavezništva lani za kar 11 odstotkov povečale svoje obrambne izdatke. Za letošnje leto pričakuje, da bo 18 od 31 članic zavezništva doseglo prag vsaj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. Med zaveznicami, ki tega še ne bodo dosegle, je tudi Slovenija, ki bo po neuradnih informacijah letos za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP-ja.

Stoltenberg: Podpora Ukrajini je naložba v našo lastno varnost

Stoltenberg je ob tem dejal, da zamuda pri odobritvi nove ameriške pomoči Ukrajini že škoduje ukrajinskim silam na bojišču, in izrazil pričakovanje, da se bo predstavniški dom ameriškega kongresa strinjal z nadaljnjo podporo Ukrajini. Pojasnil je, da po navedbah poveljnikov ukrajinske vojske in predstavnikov zahodnih držav ruska vojska zaradi boljše oboroženosti na bojiščih že premaguje ukrajinske sile, ki morajo varčno uporabljati topništvo in strelivo za protizračno obrambno.

"Podpora Ukrajini ni humanitarni prispevek, podpora Ukrajini je naložba v našo lastno varnost," je ob tem poudaril Stoltenberg. "Če bomo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dovolili zmagati, to ne bo samo slabo za Ukrajince, tragedija za Ukrajince, ampak bo nevarno tudi za nas. Svet bo postal še nevarnejši, mi pa še ranljivejši," je opozoril.

Dejal je še, da je med nedavnim obiskom v Washingtonu opazil strinjanje glede nadaljevanja ameriške podpore Kijevu. Dodal je, da pričakuje, da se bo to odrazilo tudi v odločitvi ameriškega kongresa glede pomoči Ukrajini.

Senat kongresa je v torek odobril 95 milijard dolarjev vreden sveženj za pomoč tujini, ki obsega tudi 60 milijard dolarjev podpore Ukrajini. Predlog zakona gre zdaj v predstavniški dom, kjer pa njegova usoda ni jasna. Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je namreč v ponedeljek sporočil, da ne bodo obravnavali predloga zakona o novi pomoči tujini v zdajšnji obliki, ker ne vsebuje ukrepov za zaščito meje med ZDA in Mehiko pred priseljenci.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je že napovedal, da bo na prihajajoči münchenski varnostni konferenci lobiral pri ameriških kongresnikih glede tega vprašanja. "Poudariti moramo, da smo pripravljeni podpreti Ukrajino. To je vprašanje za vse nas," je dejal.