Jenssen, tesni sodelavec generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, je na Norveškem v torek dejal, da bi moral biti sicer kakršen koli mirovni dogovor sprejemljiv za Ukrajino, a da se članice zavezništva pogovarjajo, kako končati 18-mesečno vojno, poroča Guardian.

"Mislim, da bi lahko bila rešitev za Ukrajino, da se odreče ozemlju in v zameno dobi članstvo v Natu," je dejal Jenssen, ki je dodal, da se pogovori o povojnem statusu Ukrajine nadaljujejo v diplomatskih krogih.

Ukrajina vztraja pri obnovi svojih mednarodno priznanih meja pred letom 2014, torej preden si je Rusija priključila polotok Krim, izvaja pa tudi protiofenzivo, s katero želi povrniti nadzor na velikem delu svojega ozemlja, ki ga je od februarja lani zasedla Rusija.

Jenssen je sicer poudaril, da gre zgolj za idejo in da se mora Ukrajini odločiti, kdaj in pod kakšnimi pogoji se želi pogajati.

A to ni pomirilo Kijeva, kjer so nezadovoljni, da je tako pomemben predstavnik Nata sploh javno omenjal tak predlog.

Ukrajina pravi, da bi kakršen koli dogovor, v okviru katerega bi zamenjali ozemlje za članstvo v Natu, nagradil rusko agresijo. Svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je dejal: "Menjava ozemlja za Natov dežnik? To je smešno".

Po njegovih besedah to pomeni "načrtno izbiro poraza demokracije, spodbujanje globalnega kriminala, ohranjanje ruskega režima, uničevanje mednarodnega prava in prenos vojne na druge generacije".

Če Rusija v vojni ne bo utrpela hudih izgub in če se režim v Rusiji ne bo zamenjal, vojni zločinci pa ne bodo kaznovani, bo Moskva še naprej predstavljala dolgoročni problem za Zahod, je dejal Podoljak.

Kot piše Guardian, so ukrajinske sile v protiofenzivi dosegle omejen uspeh proti močno utrjenim ruskim položajem.