Na srečanju, ki ga je predvajala tudi državna televizija, je ruski predsednik tudi dejal, da ruski voditelji razumejo in delijo bolečino tistih, ki so izgubili najdražje med spopadi v Ukrajini. Ob tem je obljubil, da ne bo pozabil nepopisljivega trpljenja mater, ki so v devet mesecev dolgem konfliktu izgubile svoje sinove.

"Rad bi, da veste, da jaz osebno - in celotno vodstvo države - delimo vašo bolečino," je zbranim dejal Putin. "Zavdamo se, da nič ne more povrniti izgube sina - še posebej za mati. Z vami delimo to bolečino."

Po podatkih ZDA je bilo v vojni v Ukrajini ubitih ali ranjenih več 10.000 vojakov na obeh straneh, ruska invazija pa je sprožila največjo konfrontacijo med Moskvo in Zahodom po kubanski raketni krizi leta 1962.

Na bojišča v Ukrajino je bilo poslanih več 100.000 ruskih vojakov, vključno s 300.000 rezervisti, ki so jih vpoklicali septembra v sklopu splošne mobilizacije.

A. Merkel: Zmanjkalo mi je moči, da bi vplivala na Putina

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pa je v pogoovru za nemško revijo Spiegel branila svojo politiko do Rusije pred napadom na Ukrajino, češ da ji je z iztekanjem mandata zmanjkalo moči, da bi vplivala na Putina.

Merklova je dejala, da je lani poleti skušala sklicati pogovor z ruskim predsednikom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. "A nisem imela moči, da bi šlo po moje. Saj so vsi vedeli, da bom jeseni odšla," je povedala.

Po štirih mandatih je Merklova nazadnje decembra zapustila kanclerski urad. Moskvo je nazadnje obiskala avgusta lani, ko pravi, da je bil občutek "zelo jasen: v političnem smislu je bilo z menoj konec". "In za Putina, vse, kar šteje, je moč."

Zelo zgovorno se ji je tudi zdelo, da je Putin na njun zadnji skupni sestanek pripeljal zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Do takrat sta se vedno sestajala na štiri oči. Putin govori tekoče nemško, Merklova pa tudi zna nekaj ruščine.

Po Putinovem napadu na Ukrajino, ki je sledil več tednom krepitve vojaških sil na meji, so mnogi menili, da bi morali Merklova in drugi voditelji EU-ja zavzeti ostrejšo držo do Kremlja. Strokovnjak za zunanjo politiko v Merklovi Krščanskodemokratski stranki (CDU), Roderich Kiesewetter, je med tistimi, ki pravijo, da je vedela, da skuša Putin razklati in oslabiti Evropo, a da je bila prepričana, da je "mehka moč" pravi pristop. Pred invazijo je trdil, da je Nemčija preveč odvisna od ruskega plina.

Merklova je v intervjuju še dejala, da je njen položaj glede Ukrajine pri mirovnem sporazumu iz Minska Kijevu kupil čas, da se bolje brani pred rusko vojsko. Mirovni sporazum v Minsku so dosegli po ruski priključitvi Krima leta 2014 in posredni vojni v Doneškem bazenu. A ključnih točk, vključno z razorožitvijo in mednarodnim nadzorom, nikdar niso uresničili.

Merklova je dejala, da ne obžaluje odhoda, ker je imela občutek, da njeni vladi ni uspelo dosegati nobenega napredka, tako ko pri ukrajinski krizi kot tudi pri spopadih v Moldaviji, Gruziji, Siriji in Libiji.

Kijevčani znova imajo vodo, številni še brez elektrike

Ukrajini je po sredinem uničujočem ruskem raketiranju kritične infrastrukture medtem znova uspelo vzpostaviti oskrbo z vodo v prestolnici, dela pa napredujejo tudi drugod po državi. V Kijevu je brez elektrike še vedno polovica prebivalstva, je povedal župan Vitalij Kličko.

Kot je dodal, ima tretjina hiš spet ogrevanje in strokovnjaki še naprej obnavljajo omrežje.
"Čez dan nameravajo energetska podjetja izmenično ponovno priključiti elektriko za vse porabnike," je še sporočil župan Kijeva, kjer je bilo po sredinem raketiranju sprva brez elektrike kar 70-odstotkov prebivalcev.

Po navedbah vojaške uprave v prestolnici je oskrba z vodo v Kijevu zdaj v celoti obnovljena.
Več delov Kijeva je bilo sprva tudi brez ogrevanja ter interneta in mobilnega telefonskega omrežja.

Ukrajina je sporočila, da po obsežnih ruskih napadih trenutno 50 odstotkom električnih potreb države ni zadoščeno. Iz elektropodjetja Ukrenergo so sporočili, da je prioriteta popraviti ključno infrastrukturo, a da popravila zdaj trajajo dlje. Predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je položaj z elektriko in zalogami vode najtežji v 15 regijah, vključno s prestolnico Kijev.

V Ukrajino že počasi prihaja zima, s snežnimi padavinami in temperaturo pod lediščem, zato se porajajo strahovi, da bi ljudje lahko umirali zaradi podhladitve.

Ukrajinske oblasti so po državi vzpostavile več kot 4.000 zasilnih ogrevanih šotorov, kjer lahko prebivalci napolnijo svoje telefone in popijejo skodelico kave ali čaja.

V videonagovoru v četrtek je Zelenski dejal, da se ruske sile "ne znajo boriti". "Edino, kar še vedno obvladajo, je teroriziranje. Bodisi teroriziranje z energijo ali z izstrelki, na to je bila zreducirana Rusija pod svojimi zdajšnjimi voditelji," je povedal.

Medtem je njegova namestnica Irina Vereščuk za BBC povedala: "Teroristična Rusija je proti nam sprožila energetsko vojno, njen cilj je ustvariti orjaško humanitarno krizo. Za nas so največji izziv najbolj ranljive kategorije – starejši, ženske z otroki in bolni. Naši ljudje se morajo držati še 120 dni, ker to so zimski dnevi, Rusija računa na zimske mesece. Našim ljudem si želi si zadati kar največjo bolečino, ko prestajajo zimo."

Olena Zelenska: Preživeli bomo

V pogovoru za BBC pa je ukrajinska prva dama Olena Zelenska dejala, da bo Ukrajina kljub izpadom elektrike in mrazu preživela prihajajočo zimo in se bo še naprej borila "v vojni svetovnih nazorov", ker da "brez zmage ne more biti miru".

"Imeli smo toliko grozljivih izzivov, videli toliko žrtev, toliko uničenja, da izpadi elektrike niso najhujša stvar, ki se nam je zgodila," je dejala in ob tem navedla nedavno javnomnenjsko raziskavo, v kateri je 90 odstotkov Ukrajincev odgovorilo, da so pripravljeni dve do tri leta živeti z izpadi elektrike, če bi videli kake obete za priključitev EU-ju.

To se zdi kar dolgo, česar se Zelenska zaveda. "Veste, lahko je teči maraton, ko veš, koliko kilometrov je pred tabo," je povedala. A v tem primeru dolžina ni znana. "Včasih je zelo težko. Ampak se porajajo nova čustva, ki nam pomagajo preživeti." Prva dama še napoveduje, da bo vojna vse Ukrajince okrepila.

EU bo Ukrajini dobavil 40 električnih generatorjev

Evropska unija bo s pomočjo donacij držav članic in prek mehanizma rescEU Ukrajini dostavila 40 električnih generatorjev, 200 srednje velikih transformatorjev ter dva avtotransformatorja, je po pogovorih z ukrajinskim predsednikom sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Okrepili smo svoja prizadevanja in sodelujemo s partnerji, da bi Ukrajini zagotovili nujno podporo, ki jo potrebuje za ponovno vzpostavitev in vzdrževanje oskrbe z električno energijo in ogrevanjem za civilno prebivalstvo," je v sporočilu zapisala von der Leyen.

Vsak od generatorjev, ki jih bo prejela Ukrajina, bo lahko z električno energijo neprekinjeno napajal majhne do srednje velike bolnišnice.

Ukrajina se namreč trenutno sooča z obsežnimi izpadi elektrike zaradi pogostih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko civilno in kritično infrastrukturo.

Zelenski se je na Twitterju že zahvalil predsednici Evropske komisije za pomoč in tudi za začetek priprav devetega svežnja sankcij proti Rusiji.

Evropska komisija sicer pripravlja tudi novo energetsko vozlišče mehanizma rescEU na Poljskem, ki bo omogočalo donacije tretjih akterjev in pomagalo pri njihovi dostavi v Ukrajino.

"Obrnili smo se tudi na ustrezna podjetja v različnih državah in zaprosili za nujno potrebno visokonapetostno opremo, vključno z dodatnimi avtotransformatorji, ter se usklajujemo s partnerji za njihov hiter prevoz v Ukrajino," je sporočila komisija.