"Vojaške akcije so vedno tragedija," je dejal Putin. "Seveda moramo razmisliti o tem, kako bi se ta tragedija lahko končala," je dodal.

Dejal je še, da Rusija ni nikoli izključevala možnosti mirovnih pogovorov z Ukrajino, medtem ko naj bi se Kijev temu izogibal.

Ukrajina sicer kot pogoj za mirovne pogovore postavlja popoln umik ruskih sil z njenega ozemlja, kar Rusija zavrača.

Kot poroča Guardian, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski oktobra 2022 sprejel odlok, ki možnost kakršnih koli pogovorov s Putinom uradno označuje za "nemogoče", a pušča odprta vrata za pogovore z Rusijo.

Pozivi, naj se Rusija umakne iz Ukrajine

Da bi Rusija lahko kadar koli ponovno vzpostavila mir v Ukrajini, če bi se umaknila z nezakonito zasedenih ozemelj ter znova vzpostavila suverenost in popolno ozemeljsko celovitost Ukrajine, je na vrhu G20 poudarila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Podobno je pozval nemški kancler Olaf Scholz. "Pozivam predsednika Putina, naj konča svoj napad na Ukrajino in umakne vojake z ozemlja Ukrajine, zato da se lahko ta vojna končno konča," je povedal.

Putinovi očitki Zahodu

Putin je v svojem nastopu na virtualnem srečanju G20, ki ga je predsedujoča skupini Indija sklicala zaradi vojne v Gazi, tudi vprašal, ali njegovi kolegi niso šokirani zaradi smrti civilistov na območju Gaze. V napadih in kopenski ofenzivi, s katerimi je Izrael odgovoril na napad palestinskega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra, je bilo po podatkih oblasti na območju Gaze ubitih že več kot 14.000 ljudi.

Ruski predsednik je tudi obtožil Zahod za inflacijo in druge težave v svetovnem gospodarstvu, so sporočili iz Kremlja. Ob tem je znova poudaril brezplačno dobavo ruskega žita najrevnejšim državam na svetu. Ni pa omenil, da je Rusija v velikem obsegu blokirala izvoz ukrajinskega žita, zlasti v prvih mesecih vojne in da je začasno prekinila dogovor o izvozu ukrajinskega žita, sklenjen lani poleti.

Putin se je na zasedanju prvič po več mesecih neposredno pogovarjal z zahodnimi voditelji držav G20.

Ruski predsednik se ni udeležil zadnjih dveh srečanj voditeljev G20, septembrskega v New Delhiju ter vrha novembra lani na indonezijskem Baliju. V New Delhiju ga je zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.

Novi ruski napadi u brezpilotnimi letalniki

Ruske sile so Ukrajino ponoči napadle z več kot desetimi brezpilotnimi letalniki in eno manevrirno raketo, so sporočile ukrajinske sile, ki so zatrdile, da so vse letalnike sestrelile.

Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je ruska vojska napade na Ukrajino sprožila z jugovzhoda Rusije, ukrajinska zračna obramba pa je v več osrednjih ukrajinskih regijah uničila vseh 14 brezpilotnih letalnikov tipa šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinske sile so sporočile še, da ena od ruskih raket ni dosegla cilja in je pristala na odprtem območju v regiji Zaporožje, eksplozijski val pa je poškodoval zasebne hiše. Žrtev ni bilo.

Pozneje so oblasti v regiji Odesa ob Črnem morju sporočile, da so v torek nad regijo sestrelile "redek" brezpilotni letalnik iranske izdelave mohajer. Ta ima tako izvidniške kot napadalne zmogljivosti. Doseg ima do 200 kilometrov v obdobju 12 ur, obenem pa lahko nosi štiri vodene rakete.

Medtem je ukrajinska stran s plovili brez posadke in brezpilotnimi letalniki napadla polotok Krim, ki ga od leta 2014 zaseda Rusija, so sporočili iz Moskve.

"V zahodnem delu Črnega morja smo zaznali štiri plovila brez posadke ukrajinske mornarice, ki so se usmerila proti polotoku Krim," je poročalo rusko obrambno ministrstvo. V ločeni izjavi je nato sporočilo še, da je ruska zračna obramba na zasedenem polotoku uničila tudi tri ukrajinske brezpilotne letalnike.

Ukrajina, ki se v luči prihajajoče zime pripravlja na povečanje števila ruskih napadov na ukrajinsko ključno infrastrukturo, zlasti energetsko, od začetka protiofenzive junija letos krepi napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo.