Kremelj je videonagovor predsednika Vladimirja Putina objavil ob ruskem dnevu branilcev domovine in dan pred tretjo obletnico ruske ofenzive v Ukrajini, ki je sprožila najbolj smrtonosen oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. "Danes ob tveganju za svoja življenja in s pogumom odločno branijo svojo domovino, nacionalne interese in prihodnost Rusije," je o ruskih vojakih na fronti dejal Putin.
"Še naprej bomo izboljševali bojne zmogljivosti vojske in mornarice, njihovo bojno pripravljenost kot bistven sestavni del varnosti Rusije (in) jamstvo njene sedanje in prihodnje suverenosti," je dodal. Kot je dejal, želijo ruske oborožene sile opremiti z "novimi, sodobnimi modeli" orožja in opreme. "Vsem sodelujočim v posebni vojaški operaciji se zahvaljujem za borbenost in odločenost za zmago," je dejal. "Danes, ob hitrih spremembah v svetu, naša strateška usmeritev krepitve in razvoja oboroženih sil ostaja nespremenjena," je še poudaril.
Rusija se ne bo odpovedala okupiranim ukrajinskim ozemljem
V Kremlju so medtem znova pozdravili dialog med Rusijo in ZDA glede vojne v Ukrajini, ki bi se po poročanju ruskih medijev lahko nadaljeval z novim srečanjem delegacij obeh držav v prihodnjih dveh tednih, in napoved pogovorov na ravni predsednikov.
"Gre za dialog dveh izjemnih predsednikov. To je obetavno. Pomembno je, da nas nič ne ovira pri uresničevanju politične volje obeh voditeljev," je za ruske državne medije dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Ob tem je izključil možnost, da bi se Rusija v okviru pogajanj o koncu vojne odpovedala delom ukrajinskega ozemlja, ki jih je zasedla.
"Tamkajšnji prebivalci so se že zdavnaj odločili, da se pridružijo Rusiji," je Peskov dejal v povezavi z referendumi v štirih delno zasedenih pokrajinah na vzhodu in jugu Ukrajine, ki si jih je Rusija nezakonito priključila od leta 2022, potem ko si je že leta 2014 priključila polotok Krim. Tako Kijev kot Zahod in mednarodni opazovalci so sicer referendume označili za neverodostojne.
Starmer: Pogovorov o Ukrajini ni mogoče izpeljati brez njenega sodelovanja
Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo dejal, da pogovorov o prihodnosti Ukrajine ni mogoče opraviti brez sodelovanja Ukrajine. Starmer se sicer v četrtek odpravlja na obisk k Trumpu.
"Nihče si ne želi, da bi se prelivanje krvi nadaljevalo. Nihče, še najmanj pa Ukrajinci," je dejal na konferenci škotske laburistične stranke v Glasgowu. "Toda po vsem, kar so pretrpeli in za kar so se borili, razprave o Ukrajini ne more biti brez njih, zagotovljeno pa morajo imeti dolgoročno varno prihodnost."
Starmer bo v četrtek obiskal Washington, v ponedeljek, natanko tri leta po ruskem napadu na Ukrajino, pa se bo s Trumpom srečal še francoski predsednik Emmanuel Macron.
Oba voditelja naj bi poskušala Trumpa prepričati, naj ne hiti z dogovorom o prekinitvi ognja z ruskim predsednikom Putinom za vsako ceno, pri pogajanjih vključi Evropo ter upošteva vojaška jamstva Ukrajini. Trump je sicer v petek na Fox News dejal, da Starmer in Macron "nista storila ničesar" za končanje vojne v Ukrajini.
Starmer je v nedeljo dejal, da potreba po ohranjanju solidarnosti z Ukrajino ni samo moralno pravilna, ampak je tudi v nacionalnem interesu Velike Britanije.
"Nestabilnosti v Evropi vedno nasedejo na naših obalah," je dejal Starmer in ob tem dodal, da podpira pozive ZDA, naj Evropa prevzame večjo odgovornost za svojo varnost, Velika Britanija pa bo pri tem prevzela vodilno vlogo.
"Pripravljeni moramo biti na to, da opravimo svoje delo, če bodo po doseženem mirovnem sporazumu potrebne mirovne sile, pripravljeni moramo biti na preoblikovanje lastnega gospodarstva, se zavzeti za Ukrajino, za Evropo, predvsem pa se zavzeti za svojo varnost," je še dejal.
Nad Ukrajino največ ruskih brezpilotnih letalnikov do zdaj
Ponoči je Rusija nad Ukrajino izstrelila 267 brezpilotnih letalnikov, kar je po navedbah ukrajinske zračne obrambe največ do zdaj. Tiskovni predstavnik ukrajinskih zračnih sil Jurij Ignat je izstrelitev označil kot "rekordni napad" od začetka ruske invazije. Med njimi jih je 138 prestregla zračna obramba, 119 pa se jih je "izgubilo", ne da bi povzročili škodo, je Ignat zapisal v objavi na Facebooku. Ni sporočil, kaj se je zgodilo s preostalimi desetimi letalniki. V ločeni izjavi ukrajinskih oboroženih sil na Telegramu pa je navedeno, da je bilo v napadu prizadetih več območij, vključno s prestolnico Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je ruska vojska ponoči prestregla 20 ukrajinskih letalnikov. V ruskem zračnem napadu je predtem v soboto zvečer v mestu Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine umrl en človek, še pet pa je bilo ranjenih, so sporočile regionalne oblasti. Dva človeka sta bila ubita tudi v Hersonski oblasti na jugu države.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izjavi po nočnih napadih sporočil, da je Rusija ta teden nad cilje v Ukrajini izstrelila skoraj 115 brezpilotnikov, več kot 1400 vodenih bomb in 35 raket. Ob tem se je zahvalil ukrajinskim branilcem, vojski, gasilcem, reševalcem, policistom in vsem drugim, ki rešujejo življenja Ukrajincev.
"Narediti moramo vse, kar je mogoče, da bi v Ukrajini vzpostavili trajni in pravični mir. To je mogoče doseči z enotnostjo vseh partnerjev – potrebujemo moč celotne Evrope, moč Amerike, moč vseh, ki si prizadevajo za trajni mir. Zahvaljujem se vsem našim partnerjem, ki nam pomagajo in to razumejo," je še dodal Zelenski.
Trump ponovil zahtevo po povračilu stroškov za ameriško pomoč Ukrajini
Spopadi med Rusijo in Ukrajino se tako nadaljujejo, medtem ko bodo v ponedeljek minila tri leta od začetka ruske invazije. Vojna v Ukrajini je zahtevala grozovit človeški davek in povzročila humanitarno krizo. Z menjavo oblasti v ZDA so se okrepila prizadevanja za končanje vojne. Ameriški predsednik Donald Trump se je namreč sredi meseca v telefonskem pogovoru s Putinom dogovoril za takojšen začetek mirovnih pogajanj. Zaradi retorike ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa sicer tako Ukrajino kot Evropo skrbi, da bosta izvzeti iz pogajanj in da se bodo dogovori o končanju konflikta sklepali mimo njiju.
O Ukrajini je Trump govoril tudi v svojem nagovoru na sobotni Konferenci za konservativno politično akcijo CPACAC). Med drugim je poudaril, da bo morala Ukrajina zagotoviti nekaj v zameno za podporo, ki so ji jo zagotovile ZDA, in ponovil željo po dogovoru o dostopu do redkih rudnin v zameno za ameriško pomoč. "Poskušal bom dobiti naš denar nazaj ali ga zavarovati. Hočem, da nam dajo nekaj za ves denar, ki smo ga vložili. Zahtevamo redke zemlje, nafto, vse, kar lahko dobimo," je o ameriški pomoči Ukrajini v nagovoru dejal predsednik ZDA.
"Mislim, da smo zelo blizu dogovora, in bolje za vse bi bilo, da kmalu dosežemo dogovor," je še dejal Trump. Ob tem se je zavzel za konec vojne v Ukrajini in znova dejal, da se ta sploh ne bi začela, če bi bil on predsednik v času ruske invazije leta 2022. Kritiziral je evropske zaveznice, ker so za obrambo Ukrajine po njegovih besedah prispevale manj od ZDA. Večkrat je ponovil tudi, da je Evropa pomoč Ukrajini zagotovila v obliki posojila, medtem ko ZDA svojih vložkov v obrambo Ukrajine niso ustrezno zavarovale.
Predlog, po katerem bi Ukrajina ZDA omogočila dostop do redkih zemelj in drugih surovin, sicer ni popolnoma nov, saj je zaveznicam že lani nekaj podobnega predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je prejšnji teden zavrnil prvi predlog ZDA, saj da so v njem manjkala ustrezna varnostna zagotovila za Ukrajino, vseeno pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje