Ruski napad na pristaniško mesto ob Donavi v regiji Odesa je trajal tri ure in pol, pri čemer so ukrajinske sile sestrelile 17 brezpilotnih letalnikov, medtem ko so nekateri zadeli cilje na širšem območju. V napadu so bila uničena skladišča in proizvodni obrati, po besedah guvernerja odeške regije po prvih podatkih žrtev v napadih ni bilo.

Ukrajinske zračne sile so po polnoči prebivalce pristanišča Izmail, ki je eno glavnih izvoznih poti za ukrajinske kmetijske proizvode na Donavi, pozvale, naj ostanejo v zakloniščih.

Ukrajinska vojska je ob tem sporočila, da je Rusija v obsežnem nočnem napadu uporabila brezpilotne letalnike šahed iranske izdelave in da je bil napad "usmerjen na civilno infrastrukturo na območju Donave".

Sorodna novica Putin po srečanju z Erdoganom napovedal dobavo žita v Afriko prek Turčije in Katarja

Napadi z letalniki so bili izvedeni le nekaj ur pred srečanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom v ruskem letovišču Soči ob Črnem morju. Ena od tem pogovorov je bila tudi obnovitev sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, od katerega je Moskva julija odstopila.

Erdogan se je na srečanju zavzel za obnovo dogovora, Putin pa jo pogojuje z odpravo omejitev za ruski izvoz kmetijskih izdelkov, na katerega vplivajo zahodne sankcije.

Od propada dogovora glede izvoza žita je Rusija okrepila napade na južni ukrajinski regiji Odesa in Mikolajiv, kjer so pristanišča in infrastruktura, ki so ključnega pomena za prevoz žita.

Putin: Ukrajinska protiofenziva je propadla

Putin je po srečanju z Erdoganom Ukrajino obtožil poskusov napadov na plinovoda v Črnem morju. "Poskušajo napasti plinovoda TurkStream in Blue Stream, po katerih plin iz Rusije prihaja v Turčijo," je dejal Putin in pojasnil, da plinovode sicer ščitijo ruske ladje, vendar so nenehno tarče ukrajinskih napadov.

Ukrajina napade med drugim izvaja z brezpilotnimi letalniki, ki jih izstreljuje iz črnomorskih pristanišč, trdi Putin. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je ob tem dejal, so ukrajinski napadi z brezpilotnimi letalniki eden od razlogov, zakaj je Rusija julija odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja.

Po besedah Šojguja je prvotni žitni dogovor, ki sta ga sprti strani sprejeli ob posredovanju Turčije in Združenih narodov, predvideval, da se ukrajinska pristanišča ne bodo uporabljala za napade na rusko infrastrukturo, vendar je Kijev to kršil.

Putin je na konferenci ukrajinsko protiofenzivo tudi označil za neuspešno, s čimer se je odzval na navedbe Kijeva s konca tedna, da so ukrajinske sile prebile prvo rusko obrambno črto na jugu države. "Kar se tiče ustavitve protiofenzive, ne gre za to, da bi se ustavila. Propadla je," je dejal Putin. Dodal je, da se tako vsaj zdi v tem trenutku, a upa, da bo tako tudi v prihodnje.

Romunija zanika, da so brezpilotni letalniki padli na njeno ozemlje

Ukrajina je sporočila, da so ruski brezpilotni letalniki iranske izdelave med nočnim napadom na južno ukrajinsko pristanišče Izmail na Donavi padli in eksplodirali na ozemlju sosednje Romunije, ki je članica Nata, a je Bukarešta te navedbe odločno zanikala.

"Po informacijah ukrajinske mejne straže so ruski droni iranske izdelave ponoči padli in eksplodirali na ozemlju Romunije," je na družbenih medijih sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. "To je še ena potrditev, da ruski raketni teror predstavlja veliko varnostno grožnjo ne samo Ukrajini, ampak tudi sosednjim državam, vključno z državami članicami Nata," je zapisal Nikolenko.

Tiskovni predstavnik ukrajinske mejne straže Andrij Demčenko je povedal, da je Nikolenkovo poročilo "zanesljivo" in da so opazili dve detonaciji. "Ponoči smo zabeležili dve detonaciji na ozemlju Romunije blizu pristanišča Izmail med ruskim napadom," je dejal.

Romunija je medtem odločno zanikala, da bi med omenjenim napadom na njena tla padli ruski droni. Obrambno ministrstvo "spremlja razmere v realnem času" in "v nobenem trenutku" ruski napadi na infrastrukturo na Donavi, blizu romunske meje, "niso predstavljali neposredne vojaške grožnje nacionalnemu ozemlju ali teritorialnim vodam Romunije", je navedlo v izjavi.

Ukrajinski obrambni minister Reznikov tudi uradno odstopil

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo razrešil obrambnega ministra Oleksija Reznikova in za njegovo zamenjavo predlagal Rustema Uremova, vodjo sklada za državno premoženje, ki ga mora potrditi še parlament. Reznikov je danes tudi uradno podal odstopno izjavo.

57-letni Reznikov je bil na položaj obrambnega ministrstva imenovan tri mesece pred začetkom ruske vojaške agresije na Ukrajino. V 18 mesecih vojne je vodil pogovore Kijeva o vojaški pomoči zaveznikov ukrajinski vojski.

Gre za eno največjih sprememb v ukrajinski vladi od začetka vojne. Odhod ministra naj po poročanju Reutera ne bi imel velikega vpliva na vojaške operacije.

Reznikov sicer naj ne bi bil osebno vpleten v domnevno korupcijo glede javnih naročil na ukrajinskem obrambnem ministrstvu. Toda obtožbe so spodbudile pozive k njegovi odpustitvi, Reznikov pa se je predstavil kot žrtev politične kampanje za njegovo odstavitev.

Zelenski je glede razrešitve Reznikova dejal, da obrambno ministrstvo potrebuje "druge oblike interakcije z vojsko in družbo kot celoto".

Neuspešen ukrajinski napad na Krim

Rusija je zatrdila, da je v Črnem morju uničila štiri ukrajinske vojaške čolne, ki so prevažali vojake. Ti naj bi bili na poti proti obali polotoka Krim. Še pred tem je ruska stran poročala, da je prav tako nad Črnim morjem odbila ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki.

Kot je na Telegramu zapisalo rusko obrambno ministrstvo, je njihovo letalstvo uničilo štiri v ZDA izdelane hitre vojaške čolne tipa Willard Sea Force z vojaki ukrajinskih oboroženih sil. Potovali naj bi v smeri polotoka Tarkankut na zahodu Krima, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija.

Podobno je Rusija že 30. avgusta navajala, da so njene sile uničile štiri ukrajinske vojaške čolne, ki naj bi prevažali do 50 vojakov v Črnem morju.

Je pa ruska stran davi poročala tudi o novem ukrajinskem napadu z brezpilotniki v bližini Krima. Njihova vojska naj bi jih uničila nad Črnim morjem.

Krim je tarča ukrajinskih napadov vse od začetka ruske agresije nad državo februarja lani, v zadnjem času pa so se ti še okrepili. Nazadnje je bil tarča v soboto, ko je Rusija po lastnih navedbah uničila tri drone, ki naj bi bili usmerjeni proti mostu, ki povezuje polotok z rusko celino.

Kijev je že večkrat napovedal, da namerava vrniti Krim pod svojo oblast. 24. avgusta je poročal, da so njegove sile v posebni operaciji in v znak počastitve dneva neodvisnosti na zasedenem polotoku izobesile ukrajinsko zastavo.

Ukrajinske sile trdijo, da napredujejo na območju Bahmuta

Ukrajina je sporočila, da je njena vojska dosegla uspeh proti ruskim silam in si priborila nazaj nekaj ozemlja v bližini Bahmuta na vzhodu države.

V preteklem tednu so ukrajinske sile osvobodile še tri kvadratne kilometre v okolici Bahmuta, s čimer se je skupno območje okoli mesta, ki so ga ponovno zavzeli od začetka ukrajinske protiofenzive, povečalo na 47 kvadratnih kilometrov, je na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Ruske sile medtem poskušajo s protinapadi ponovno zavzeti izgubljeno ozemlje južno od Bahmuta, je še povedala Maljar in dodala, da napadajo tudi na drugih delih fronte v vzhodni Ukrajini, na primer blizu Kupjanska v pokrajini Harkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obrambno ministrstvo v Kijevu poroča tudi o uspehih na jugu države. Ukrajinske sile so dosegle preboj v bližini mest Novodanilivka in Novoprokopivka na območju Zaporožja na jugu države. "Sovražnik na jugu ima znatne izgube v osebju, orožju in opremi," je dejala Maljar po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Ukrajina osvobodila okoli 250 kvadratnih kilometrov ozemlja

Kijev je že pred dnevi poročal tudi o ponovnem zavzetju vasi Robotine na strateško pomembnem ozemlju v bližini polotoka Krim.

Od začetka protiofenzive junija naj bi ukrajinske sile ponovno zavzele približno 250 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki ga je pred tem med invazijo na Ukrajino pred 18 meseci zasedla Rusija. Vključno s Krimom, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, Rusija še vedno zaseda okoli 100.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.