Vladimir  Putin je v ponedeljek v Sočiju gostil armenskega premierja Nikola Pašinjana in azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Dogovorila sta se, da državi ne bosta uporabili sile za reševanje spora o Gorskem Karabahu. V skupni izjavi sta se strinjala, da bosta državi vse spore reševali samo na podlagi priznanja medsebojne suverenosti in ozemeljske celovitosti. V spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom za nadzor v Gorskem Karabahu je v zadnjem mesecu umrlo 286 ljudi, kar je največ od vojne leta 2020. Foto: Reuters
Vladimir Putin je v ponedeljek v Sočiju gostil armenskega premierja Nikola Pašinjana in azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Dogovorila sta se, da državi ne bosta uporabili sile za reševanje spora o Gorskem Karabahu. V skupni izjavi sta se strinjala, da bosta državi vse spore reševali samo na podlagi priznanja medsebojne suverenosti in ozemeljske celovitosti. V spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom za nadzor v Gorskem Karabahu je v zadnjem mesecu umrlo 286 ljudi, kar je največ od vojne leta 2020. Foto: Reuters

Erdogan, ki se bo v prihodnjih dneh pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa je izrazil zaupanje v popolno obnovitev sporazuma, so po pogovorih danes sporočili v Ankari.

Koordinacijski center v Carigradu je medtem sporočil, da v sredo Črnega morja ne bo prečkala nobena ladja z žitom.

Po podatkih "sekretariata ZN-a pri Skupnem koordinacijskem centru so se delegacije Ukrajine, Rusije in Turčije dogovorile, da 2. novembra ne bodo načrtovale nobenih premikov tovora v okviru pobude za izvoz žita", so sporočili iz koordinacijskega centra.

Kljub odločitvi Moskve, ki je v soboto ustavila sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, so iz ukrajinskih pristanišč danes izplule še tri tovorne ladje z žitom, pred tem pa jih je v ponedeljek izplulo deset. Te premike so "odobrile ukrajinska in turška delegacija ter delegacija ZN-a", obveščena pa je bila tudi ruska delegacija, so sporočili iz koordinacijskega centra.

Moskva je v soboto sporočila, da prekinja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen julija ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, češ da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Putin: Prekinitev dogovora odgovor na napade na ruske ladje

Putin je dejal, da so napadi in prekinitev dogovora o izvozu ukrajinskega žita odgovor na sobotne napade z brezpilotnimi letalniki na ruske ladje na Krimu. Letalniki so po Putinovih besedah uporabili isti morski koridor, kot ga uporabljajo ladje z žitom.

Foto: EPA
Foto: EPA

Ob tem je Putin zatrdil, da Moskva ni odstopila od sporazuma, temveč le začasno prekinila sodelovanje. Kot razlog je navedel ogroženost humanitarnega koridorja. Od Kijeva je zahteval, da zagotovi varen prehod za civilna plovila in ruske oskrbovalne ladje.

"Ukrajina mora zagotoviti, da varnost civilnih ladij ne bo ogrožena," je še dejal Putin, ki je Kijev obtožil, da zlorablja varen pomorski koridor za napade na rusko črnomorsko floto na Krimu.

Kijev zanika odgovornost za sobotne napade z brezpilotnimi letalniki in zanika uporabo humanitarnih koridorjev v vojaške namene.

Putin o raketah: "To ni vse, kar bi lahko storili"

Ruske rakete so v nedeljo in ponedeljek zadele cilje po različnih delih Ukrajine. Kot so v ponedeljek na Facebooku zapisali v ukrajinskem generalštabu, so ruske enote raketirale infrastrukturne objekte v najmanj šestih ukrajinskih oblasteh.

"To ni vse, kar bi lahko storili," je na televizijski novinarski konferenci danes dejal Putin in poudaril, da Rusija ni odstopila od dogovora o izvozu ukrajinskega žita, temveč ga je začasno prekinila. Od Ukrajine mora namreč dobiti zagotovila, da ne bo ogrožala ruskih ladij ob plovbi v Črnem morju. "Ukrajina mora zagotoviti, da ne bo nobene grožnje za civilne ladje in ruska oskrbovalna plovila," je še dejal danes Putin in opomnil, da je v skladu z dogovorom za zagotavljanje varnosti za ladje z žitom odgovorna Rusija.

V ponedeljek je kljub ruski prekinitvi sporazuma iz ukrajinskih pristanišč izplulo 12 ladij, so sporočili ukrajinski uradniki in Združeni narodi. "Vemo, kaj ponujamo svetu. Ponujamo stabilnost prehranske proizvodnje," je dejal Zelenski, ki je predtem Rusijo obtožil izsiljevanja.

Ruska prekinitev je odmevala tudi na prehranskih trgih, cene žita so se v ponedeljek zvišale za več kot pet odstotkov.

Kot je znano, je bil ob turški pomoči julija sklenjen trimesečni dogovor o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč. Kijev in Moskva bi se morala sredi novembra dogovoriti o podaljšanju.

Zadnje tedne je Hersonsko oblast zapustilo več deset tisoč prebivalcev. Foto: Reuters
Zadnje tedne je Hersonsko oblast zapustilo več deset tisoč prebivalcev. Foto: Reuters

V Kijevu znova vzpostavljena oskrba z vodo in elektriko

Med napadenimi mesti v ponedeljek je bil tudi Kijev, kjer je v ponedeljek po besedah župana mesta Vitalija Klička približno 350.000 gospodinjstev ostalo brez elektrike, 80 odstotkov prebivalcev mesta pa brez vode. Poročajo o 13 ranjenih ljudeh.

V Harkovski oblasti je po besedah guvernerja Olega Sinehubova brez elektrike ostalo okoli 140.000 prebivalcev, od tega 50.000 v mestu Harkov, ki je sicer drugo največje ukrajinsko mesto.

Kličko je danes sporočil, da so obnovili oskrbo z vodo in električno energijo. "Oskrba z vodo in električno energijo je bila v celoti obnovljena," je Kličko sporočil na družbenih omrežjih. Ob tem je poudaril, da so v mestu še vedno načrtovane prekinitve oskrbe z električno energijo "zaradi precejšnjega primanjkljaja v elektroenergetskem sistemu po barbarskih napadih agresorja".

Po navedbah ukrajinske vojske so njihove sile sestrelile 44 od 50 ruskih raket. Ukrajinski premier Denis Šmigalj je dejal, da so v ponedeljek ruske rakete in brezpilotni letalniki ciljali 18 tarč v 10 regijah, večina med njimi so bile infrastrukturne točke.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes že napovedal nadaljevanje raketnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Ti bi "učinkovito" uničili objekte in zmanjšali vojaški potencial Ukrajine, je dejal na vojaškem srečanju v Moskvi.

Ukrajinske oblasti poudarjajo, da so ruski napadi v zadnjem mesecu uničili približno tretjino njenih elektrarn, zato Ukrajince pozivajo, naj čim bolj varčujejo z električno energijo.

Šojgu je tudi sporočil, da se danes začenja vpoklic novih ruskih vojakov na služenje vojaškega roka. Poudaril je, da jih ne bi smeli poslati na vojno območje in da jih bodo po koncu vojaškega roka poslali domov. Enako so ruskim nabornikom napovedovali tudi ob začetku ruskega napada na Ukrajino v februarju, nato pa se je izkazalo, da so se tam borili tudi naborniki.

Šojgu je tudi spomnil, da je delna mobilizacija 300.000 rezervistov končana in da jih 87.000 deluje na območju spopadov. V Kremlju pa so pojasnili, da ruski predsednik Putin ne bo izdal odloka o koncu delne mobilizacije, saj da ni potreben.

Rusija je razširila območje evakuacije iz Hersonske oblasti

Rusko imenovano vodstvo Hersonske oblasti je danes sporočilo, da razširjajo območje evakuacije. Ob tem so ponovili, da naj bi Kijev pripravljal napad na hidroelektrarno Kahovka, kar bi privedlo do poplav. Po navedbah Vladimirja Salda so razširili območje za dodatnih 15 kilometrov ob reki Dneper, tako da je vključenih že devet naselij. Kijev zanika, da bi načrtoval napad na Kahovko, ki upravlja vodne zaloge za anektirani Krim in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Kot pravijo, je to lahko znak, da tak napad načrtuje Moskva, odgovornost zanjo pa bo skušala pripisati Kijevu in zahodnim podpornikom.

Ruska stran je v zadnjih tednih evakuirala več deset tisoč prebivalcev. Kijev vztraja, da gre za deportacijo. Rusko nastavljeno vodstvo regije ponuja prebivalcem po okoli 1600 evrov, da odidejo, Moskva pa jim je priskrbela hiše v ruskih regijah, je še dejal Saldo.

IAEA začel preiskave v Ukrajini

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je začela preiskavo dveh jedrskih lokacij v Ukrajini zaradi ruskih obtožb, da Kijev načrtuje uporabo umazane bombe. Kot je v ponedeljek sporočil vodja IAEA-ja Rafael Grossi, bodo inšpektorji kmalu končali preglede, ki potekajo na povabilo ukrajinskih oblasti. Namen preverjanja je odkriti morebitne neprijavljene jedrske dejavnosti in materiale, povezane z razvojem umazanih bomb, je sporočila IAEA. Putin je Ukrajino obtožil, da pripravlja umazano jedrsko bombo in da je vlada v Kijevu želela "zakriti sledi njene izdelave". Kijev je obtožbe odločno zanikal in zaprosil za misijo IAEA-ja.

Tri ladje z žitom zapustile ukrajinska pristanišča