Putin je v četrtek čestital Trumpu za zmago na volitvah v ZDA in ga pohvalil, ker je pokazal pogum, ko ga je napadalec poskušal umoriti. Po besedah Vladimirja Putina je Moskva pripravljena na dialog z novoizvoljenim ameriškim predsednikom.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanje o morebitnem telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom dejal, da ne more povedati še nič konkretnega, o čemer bi lahko poročali, prav tako pa je še prezgodaj govoriti o izboljšanju odnosov med ZDA in Rusijo.

Kot je dejal Peskov, je Putin že večkrat jasno povedal, da ostaja odprt za dialog.

Orban: Evropa ne more sama financirati vojne

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da se bodo ZDA pod vodstvom Trumpa umaknile iz vojne v Ukrajini, medtem ko Evropa po njegovem mnenju te vojne ne more financirati sama.

"Američani se bodo umaknili iz te vojne, ne bodo pa je niti spodbujali," je dejal Orban pred neformalnim srečanjem voditeljev Evropske unije v Budimpešti.

"Evropa ne more sama financirati te vojne ... Nekateri še vedno želijo pošiljati ogromne količine denarja v to izgubljeno vojno, a število tistih, ki molčijo, in tistih, ki previdno glasno opozarjajo, da bi se morali prilagoditi novim razmeram, raste," je še dodal madžarski premier.

Kot je še povedal Orban, zadnji dogodki potrjujejo ugotovitve iz njegove julijske diplomatske misije v Kijevu, Moskvi in Pekingu, da Ukrajina izgublja v vojni z Rusijo.

Erdogan: Trump bi lahko pomagal pri končanju vojn

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes izrazil prepričanje, da bi diplomatska prizadevanja bodoče administracije Donalda Trumpa lahko pomagala pri končanju vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

"Če bomo videli ameriško administracijo, ki bo k vprašanju pristopila z vidika rešitev, bomo zlahka končali vojno v Ukrajini. Več orožja, bomb, kaosa in konfliktov ne bo končalo te vojne, več dialoga, diplomacije in dogovorov pa bo odprlo pot k miru," je prepričan Erdogan.

Glede dogajanja na Bližnjem vzhodu računa na to, da bo Trump "rekel Izraelu, naj preneha". Zmanjšanje dobave orožja Izraelu bi po njegovem mnenju bil dober korak h končanju vojn v Gazi in Libanonu. "Nadaljevanje politike iz Bidnove dobe bo poglobilo zastoj v regiji in razširilo konflikt," je še dodal.

Erdogan, ki je imel s Trumpom dobre odnose že v času njegovega prvega mandata, z bodočim predsednikom ZDA želi razpravljati tudi o ameriških vojakih na severovzhodu Sirije, ki nudijo podporo sirski kurdski milici (YPG), za katero Ankara trdi, da je povezana z Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Turčija obe organizaciji obravnava kot teroristični.

"Ocenili bomo vprašanje umika ameriških vojakov iz Sirije in kako bodo prenehali podporo terorističnim organizacijam. Verjamem, da bova to uredila z osebnimi stiki," je nadaljeval Erdogan in zatrdil, da s Trumpom med njegovim prvim mandatom ni imel nobenih težav pri komuniciranju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski zavrnil Orbanov predlog za mir: "To je zelo nevarno za Ukrajince"

V administraciji zdajšnjega ameriškega predsednika Joeja Bidna so potrdili, da bodo ZDA še naprej krepile pomoč Ukrajini do prisege Trumpa za novega predsednika. "To se ne bo spremenilo. Zavedamo se, kako pomembno je, da imajo, kar potrebujejo," je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre.

Tako v Evropi kot v Ukrajini se bojijo, da bi Trump lahko silil Kijev v pogajanja z Moskvo pod pogoji, ki so ugodni za Rusijo. Vprašanje zahodne podpore Ukrajini je zdaj za Kijev še toliko bolj pereče, zato si Ukrajina po zmagi Trumpa prizadeva okrepiti pritisk na zaveznike za večjo podporo v boju proti ruski vojaški agresiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek zavrnil Orbanov predlog za mir, ki predvideva, da se najprej sklene premirje. "To je zelo nevarno za Ukrajince," je dejal. Prepričan je namreč, da bi to vodilo v zamrznjen konflikt. "Vsi si želimo končati to vojno, ampak mora biti konec pravičen," je še poudaril.

Glede morebitnega izostanka ameriške vojaške pomoči pa je Zelenski spomnil, da so trenutno v okviru sankcij zamrznjena ruska sredstva v vrednosti 300 milijard dolarjev, ki bi jih lahko porabil Kijev.