Erdogan je v pogovoru ponovno poudaril pomen sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja in pojasnil, da so se cene žita v času veljavnosti sporazuma znižale za 23 odstotkov. V zadnjih dveh tednih pa naj bi narasle za 15 odstotkov. Pri tem se je zavezal, da bo Turčija nadaljevala prizadevanja za obnovitev sporazuma.

Voditelja sta se po navedbah turških oblasti dogovorila tudi o Putinovem obisku Turčije. Kdaj naj bi obisk potekal, za zdaj še ni znano.

Rusija je pred dvema tednoma odstopila od sporazuma o izvozu žita, v okviru katerega je Ukrajina izvozila okoli 33 milijonov ton žita, kar je pripomoglo k stabilizaciji cen hrane po svetu. Po odstopu Moskve od sporazuma se vrstijo pozivi, da je treba preprečiti svetovno prehransko krizo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ponovil, da je Rusija pripravljena obnoviti sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita takoj, ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.

Ruski napadi na ukrajinska pristanišča

Ukrajinska pristaniška mesta ob Črnem morju, ki se uporabljajo za izvoz ukrajinskega žita, so bila v minulem obdobju pogosto tarča ruskih raketnih napadov. Tudi danes je bila po navedbah Kijeva pristaniška infrastruktura v regiji Odesa tarča zračnega napada. Ta ni terjal žrtev, je pa poškodoval silose za žito, skladišča in dvigalo za nakladanje žita.

Ukrajinske zračne sile so predtem sporočile, da so ruski brezpilotni letalniki na poti proti Izmailu, ključnemu pristanišču na reki Donavi tik ob Romuniji, kar je pozneje potrdilo ukrajinsko tožilstvo. O napadu na pristanišče Izmail so poročali številni romunski mediji. Žrtev ni bilo.

Guverner Kiper je dejal, da bo več informacij o napadu objavila ukrajinska vojska. Ukrajinski regionalni vodje namreč ne objavljajo podrobnosti o zadetih tarčah brez odobritve vojske.

Oblasti v Izmailu so že sprožile preiskavo napada. Pristanišče Izmail na reki Donavi je trenutno namreč najpomembnejša izvozna točka za ukrajinsko žito.

Romunski predsednik Klaus Iohannis je medtem ostro obsodil ruski napad na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo in ga označil za vojni zločin. "Ruski napadi na ukrajinsko civilno infrastrukturo ob Donavi v bližini Romunije so nesprejemljivi. To so vojni zločini, ki še dodatno ovirajo zmogljivosti Ukrajine pri izvažanju žita tistim, ki ga potrebujejo," je dodal.

Kot poroča BBC, Rusija napada ukrajinska pristanišča, odkar je opustila dogovor, ki je Kijevu omogočal izvoz žita. Moskva je zagrozila z napadi na vse ladje, ki bi plule proti ukrajinskim črnomorskim pristaniščem, kar dejansko pomeni pomorsko blokado, zato je pot po Donavi pomembna alternativa.

Julija je Rusija uničila skladiščno infrastrukturo za žita v Reniju, še enem pomembnem pristanišču na Donavi.

Tarča tudi Kijev

Ukrajinska zračna obramba je nad ukrajinskim glavnim mestom ponoči sestrelila več kot deset brezpilotnih letalnikov, je na Telegramu zapisal vodja vojaške uprave v Kijevu Sergij Popko. Pri tem je pojasnil, da je Moskva tudi tokrat uporabila letalnike iranske izdelave šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ostanki sestreljenih letalnikov naj bi zadeli več objektov v mestu, a pri tem niso terjali žrtev, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.

Napada na Kijev in Odeso je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Za nami je še ena noč dela naše junaške zračne obrambe. Branimo se z maksimalnimi razpoložljivimi močmi. Sestreljenih je bilo veliko šahedov. Na srečo ni bilo žrtev, na žalost pa je nastala škoda. Ruski teroristi so spet napadli pristanišča in s tem tudi svetovno prehransko varnost," je po poročanju španske tiskovne agencije EFE zapisal na Telegramu.