Putin je že večkrat ponovil, da bi se bil pripravljen pogovarjati o miru, a zahodni uradniki pravijo, da čaka na ameriške predsedniške volitve novembra, preden bi se zares angažiral.

"V Ukrajini, tisti, ki so agresivno proti Rusiji, in v Evropi in ZDA – se želijo pogajati? Naj se. Ampak mi bomo to počeli na podlagi svojih nacionalnih interesov," je dejal Putin na srečanju z visokimi vojaškimi predstavniki. "Ne bomo se odpovedali tistemu, kar je naše."

Rusija nadzira okoli 17,5 odstotka ozemlja, ki je bilo mednarodno priznano kot del Ukrajine po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Leta 2014 si je priključila Krim, lani pa je prevzela nadzor še nad štirimi vzhodnimi pokrajinami v Ukrajini.

Kijev je sporočil, da se ne misli predati, dokler ne bo iz Ukrajine izgnal še zadnjega ruskega vojaka. Putin je ZDA obtožil, da izkoriščajo Evropo za svoje lastne interese, in zatrdil, da Rusija ne namerava napasti nobene evropske države. Ob tem je še dejal, da ukrajinsko članstvo v Natu za Rusijo "ni sprejemljivo ne v desetih in ne v 20 letih".

Putin napovedal nadgradnjo jedrskega arzenala

Putin je na istem srečanju dejal tudi, da se je ruska obrambna industrija na vojno v Ukrajini odzvala hitreje kot zahodna.

Kot je na srečanju povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, je Rusija povečala proizvodnjo tankov za 5,6-krat od začetka "posebne vojaške operacije" v Ukrajini. Po Šojgujevih besedah je ruska vojska močno okrepila tudi bojno linijo, kjer je vzdolž 2000 kilometrov dolge linije postavila minska polja na 7000 kvadratnih kilometrih.

Rusija bo število vojakov povečala na 1,5 milijona, med cilji pa je tudi povečanje števila pogodbenih vojaških uslužbencev na 745.000, je pojasnil obrambni minister.

Prednostna naloga ruske vojske v Ukrajini v letu 2024 je nadaljevanje vojaških operacij, dokler ne bodo doseženi vsi cilji, je še zatrdil Šojgu.

Putin je povedal, da Rusija nadgrajuje svojo jedrsko oborožitev in strateške sile ohranja na najvišji stopnji pripravljenosti, medtem ko Zahod proti njej vodi "hibridno vojno". Napovedal je, da bo Moskva nadaljevala posebno vojaško operacijo v Ukrajini, kjer so, kot je dejal, propadli vsi poskusi, da bi Rusiji zadali strateški poraz.

Rusija sestrelila več ukrajinskih letalnikov

Ruska zračna obramba je medtem v regiji Brjansk blizu meje z Ukrajino sestrelila več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, še enega pa je sestrelila v bližini Moskve, so danes sporočile ruske oblasti. Ostanki tega so padli zunaj središča prestolnice in pri tem niso terjali žrtev ali škode.

O napadu z letalnikom na prestolnico je prvi poročal moskovski župan Sergej Sobjanin. Pojasnil je, da napad ni terjal žrtev ali škode, na kraj, kamor so padli ostanki letalnika, pa so že prispele reševalne službe. Napad je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo in odgovornost zanj pripisalo Ukrajini.

Med napadom je moskovsko letališče Vnukovo začasno ustavilo prihode letal in pojasnilo, da je odločitev sprejelo zaradi "razlogov, na katere letališče nima vpliva".

Od začetka ukrajinske protiofenzive junija letos so se okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in raket na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo. O zadnjem obsežnejšem napadu z letalniki je ruska zračna obramba v nedeljo po navedbah Moskve sestrelila 33 letalnikov v pokrajinah Lipeck, Rostov in Volgograd.