"Ruska vlada bo sprejela ukrepe za vzpostavitev zveznega lastništva jedrske elektrarne Zaporožje in drugih objektov, ki so potrebni za njeno delovanje," je zapisano v Putinovem odloku. Vsa dovoljenja, izdana jedrski elektrarni in njenim zaposlenim pred 30. septembrom, bodo ostala veljavna, dokler ne bodo izdana nova v skladu z ruskimi zakoni, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom pa je, potem ko je bilo operativno podjetje jedrske elektrarne prestavljeno v Moskvo, opozoril, da Rusija ustvarja psevdopodjetja z imeni ukrajinskih podjetij.

"Škoda, da poskušajo vpletati tudi ukrajinske jedrske strokovnjake, ki so več kot sedem mesecev junaško delali pod okupacijo v elektrarni v Zaporožju," je Energoatom zapisal na družbenih omrežjih.

Putinov odlok prihaja v času, ko generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi potuje v Kijev, kjer bo razpravljal o vzpostavitvi varnostnega območja okoli omenjene jedrske elektrarne.

Jedrska elektrarna Zaporožje je pod ruskim nadzorom že od marca, obstreljevanje okoli objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. IAEA je elektrarno obiskal na začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju in stalno spremljajo razmere.

Predsednik podjetja Energoatom, ki nadzoruje največjo jedrsko elektrarno v Evropi, je dejal, da bi lahko v kratkem elektrarno znova zagnali. Zaradi hudih bojev v okolici objekta so šest jedrskih reaktorjev izklopili 11. septembra. Zdaj pa je predsednik Energoatoma Petro Kotin dejal, da bi lahko znova zagnali dva reaktorja, da bi "zaščitili varnostne nastavitve v elektrarni, ker se bliža zima in se temperature spuščajo".

Sorodna novica Von der Leyen: Samo močna in trdna Evropa bo ustavila Vladimirja Putina

Putin podpisal priključitev

Putin je pred tem v Kremlju tudi uradno podpisal priključitev štirih ukrajinskih regij k Rusiji – Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Da so del ruskega ozemlja, je razglasil že na slovesnosti v petek, priključitev pa sta ta teden potrdila tudi oba domova ruskega parlamenta. S Putinovim podpisom je priključitev za Rusijo zdaj dokončna, meje regij pa veljajo za državne meje Rusije.

Do izvolitve vodij novih regij v skladu z ruskimi zakoni bodo območja upravljali vršilci dolžnosti, ki jih bo imenoval ruski predsednik. Volitve regionalnih parlamentov bodo po napovedih ruskih medijev potekale na enotni volilni dan, ki naj bi potekal septembra 2023.

Pozneje je Putin v govoru na podelitvi nagrad učiteljem napovedal, da bo Rusija stabilizirala razmere v štirih ukrajinskih pokrajinah, ki si jih je nezakonito prisvojila. Ko bodo razmere stabilizirali, bodo lahko v miru razvijali te pokrajine, je zatrdil.

Ruski predsednik je v govoru še dejal, da ima veliko spoštovanje do ukrajinskega naroda. "Vedno in tudi danes, kljub trenutni tragediji, zelo spoštujemo ukrajinski narod, ukrajinsko kulturo, jezik, književnost," je dejal.

Kremelj: Vojaški umiki ne vplivajo na načrte o priključitvi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je ukrajinska vojska v zadnjih dneh med napredovanjem na jugu in na vzhodu države osvobodila več krajev.

Zelenski je dejal, da ukrajinske sile hitro napredujejo in da so vzpostavile nadzor nad več kraji v regijah Herson, Harkov, Lugansk in Doneck. Po njegovih besedah so samo v hersonski regiji na jugu v zadnjih urah zavzeli osem krajev. "Naši vojaki se ne ustavijo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo okupatorja izgnali z našega ozemlja," je še dejal ukrajinski predsednik.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek, na katerem je videti, kako so vojaki izobesili ukrajinsko zastavo v kraju Davidiv Brid. Mesto Herson sicer še vedno nadzorujejo ruske sile.

Ukrajinski guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj je sporočil, da je ukrajinska vojska "uradno že začela osvobajati" to regijo na vzhodu države, ki je bila skoraj v celoti pod okupacijo ruskih sil. Osvobodili so več krajev in tam dvignili ukrajinsko zastavo, je dejal, ni pa navedel, za katere kraje gre.

V videosporočilu je poudaril, da je "treba očistiti ozemlje, ker predvsem v mestu Kremina ruski okupatorji širijo protipehotne mine, ki so namenjene pohabljanju ljudi". Povedal je tudi, da so prvič po nekaj mesecih obiskali kraj Bilogorivka, ki so ga ruske sile popolnoma uničile, a je v njem ostalo 15 ljudi, ki so jim prinesli humanitarno pomoč.

Ukrajinski uradniki in proruski voditelji so v torek potrdili, da je ukrajinska vojska osvojila nekaj vasi ob strateško pomembni reki Dneper.

Kot je ob tem povedal Zelenski, je podpisal odlok o razveljavitvi vseh odlokov ruskega predsednika in vseh aktov, sprejetih za izvajanje teh odlokov za poskus priključitve ukrajinskega ozemlja od leta 2014 do danes.

Ukrajinske sile so v torek prebile rusko obrambno linijo na jugu države in dosegle največji preboj od začetka vojne, nadaljevale so tudi protiofenzivo na vzhodu. Že v soboto so ukrajinske sile ponovno zavzele strateško pomembno mesto Liman v regiji Doneck.

Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z Zelenskim zagotovil, da ZDA nikoli ne bodo priznale priključitve ukrajinskih ozemelj Rusiji, in obljubil, da bodo ZDA Ukrajini zagotovile nov sveženj oborožitve v skupni vrednosti 625 milijonov dolarjev. Gre za raketne sisteme Himars, topniške sisteme, strelivo in oklepna vozila.

Predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da ni nobenega protislovja med priključitvijo štirih ukrajinskih regij Rusiji in umikanjem ruske vojske, saj da bo Moskva nadaljevala načrte za priključitev regij. Dodal je, da si bodo ruske sile priborile "izgubljeno ozemlje" nazaj, potem ko je Moskva v preteklih tednih doživela vrsto vojaških porazov.

Pri tem je Peskov ponovil, da so štiri ukrajinske regije zdaj "za vedno ruske in jih ne bodo vrnili", in naznanil, da bo Rusija še naprej v stiku s tistimi, ki bodo izrazili željo po priključitvi Rusiji.

Ukrajina in zahodne države so sicer referendume o neodvisnosti v teh regijah takoj obsodile in jih označile za nezakonite, mednarodna skupnost pa ruske priključitve štirih ukrajinskih regij ne priznava.

Moskva pričakuje sodelovanje v preiskavi uhajanja plina iz Severnega toka

Rusija bi morala obvezno sodelovati v preiskavi uhajanja plina iz poškodovanega plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem, je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja Peskov, potem ko je Švedska zaradi preiskave domnevne sabotaže na plinovodu zaprla območje okoli njega.

"Doslej z novinarskih konferenc na Danskem in Švedskem nismo slišali ničesar drugega kot skrb vzbujajoče izjave, ki izključujejo kakršno koli sodelovanje z rusko stranjo," je dejal Peskov. Dodal je, da bo Moskva počakala na pojasnila, saj je prepričana, da bi morala biti "ruska udeležba pri ogledu poškodb in preiskavi dogajanja obvezna".