"Ne bomo se trudili tedne in tedne, mesece in mesece. Zato moramo zelo hitro ugotoviti – in govorim o nekaj dneh –, ali je to mogoče doseči v naslednjih nekaj tednih. Če je, smo zraven. Če ni, pa imamo druge prioritete, na katere se moramo tudi osredotočiti," je Rubio dejal v Parizu po srečanju z evropskimi in ukrajinskimi predstavniki.

Izpostavil je, da ZDA zadnja tri leta pomagajo Ukrajini in hočejo, da se vojna konča, a kot je dodal, to ni njihova vojna.

Rubio je dodal, da predsednika ZDA Donalda Trumpa sicer dogovor še vedno zanima, a je pripravljen preiti na druga vprašanja, če ne bo takojšnjih znakov o napredku.

Besede Rubia je potrdil tudi Trump, ki je dejal, da se bodo ZDA umaknile, če ne bo dogovora o koncu vojne. "Nimamo natančnega števila dni, ampak kmalu, to želimo dokončati," je dejal Trump v Beli hiši.

Ob tem ni pripisal krivde niti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu niti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Vztrajal pa je, da morata obe strani doseči napredek.

"Če bo zdaj ena od strani iz nekega razloga to zelo oteževala, bomo samo rekli: 'Neumni ste. Vi ste bedaki. Ste strašni ljudje' - in bomo preprosto odnehali," je dejal Trump. "Upam, da nam tega ne bo treba storiti," je dodal.

Trump je pred vrnitvijo v Belo hišo večkrat dejal, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah. Pred kratkim je dejal, da je bil sarkastičen.

Bolj optimističen glede končanja vojne v Ukrajini je bil na srečanju z italijansko premierko Giorgio Meloni v Rimu ameriški podpredsednik J. D. Vance.

Kot je dejal, želi Meloni seznaniti s potekom pogajanj, v katerih posredujejo ZDA, njihov cilj pa je končanje ukrajinskega konflikta.

"Premierko želim seznaniti s pogajanji med Rusijo in Ukrajino, pa z nekaterimi stvarmi, ki so se zgodile v zadnjih 24 urah," je dejal Vance med srečanjem z Meloni v palači Chigi. "Mislim, da lahko poročamo o nekaj zanimivih stvareh, povezanih s pogajanji. Nočem jih vnaprej ocenjevati, vendar smo optimistični, da lahko to vojno, to zelo brutalno vojno, pripeljemo h koncu," je dodal.

Prizadevanja ZDA sicer zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, Moskva pa je zavrnila prekinitev ognja.

Ruski veleposlanik: Premirje trenutno ni uresničljivo

V Varnostnem svetu ZN-a so v četrtek potekala posvetovanja o Ukrajini, po katerih je ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja novinarjem povedal, da premirje trenutno ni uresničljivo.

Nebenzja je po posvetovanjih, ki so na željo Rusije potekala za zaprtimi vrati, dejal, da so bila "najbolj nenavadna doslej". "Govoril sem jaz, govorili so Američani in nihče drug," je dejal ruski predstavnik in zatrdil, da trenutno ni realno govoriti o premirju, ker Ukrajina ne upošteva moratorija za napade na energetske objekte.

Ukrajina sicer Moskvo prav tako obtožuje, da se ne drži dogovora o nenapadanju energetike.

"Države, ki podpirajo Kijev, niso znale odgovoriti, ali ga bodo prisilile v spoštovanje moratorija, ampak so spet za vse krivile Rusijo. Imamo ameriško resolucijo, ki poziva k miru, vendar bo ta odvisen od določil morebitnega premirja oziroma besedila v dokumentu," je dejal Nebenzja in dodal, da je to mnenje posredoval Moskvi.

Žbogar: Rusija je skušala iz razprave izključiti Ukrajino

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je medtem v imenu petih evropskih članic Varnostnega sveta podal izjavo v podporo pravičnemu miru ob upoštevanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

"Varnostni svet je danes razpravljal za zaprtimi vrati, ker je Rusija skušala iz razprave izključiti Ukrajino. Za trajni mir je treba vključiti vse strani v vojni," je v imenu Slovenije, Danske, Francije, Grčije in Združenega kraljestva izjavil Žbogar.

"Na posvetovanjih smo znova poudarili zavezanost končanju ruske agresivne vojne ter doseganju pravičnega, trajnega in celovitega miru v Ukrajini. S tem v mislih smo pozdravili diplomatska prizadevanja ZDA za dosego celovite prekinitve ognja. Rusijo pozivamo, naj se strinja s popolno, brezpogojno prekinitvijo ognja in naj ukrepa v smeri trajnega miru v Evropi," je dejal.

Izjava pravi, da si Ukrajina želi miru in je to dokazala, ko se je strinjala s popolno prekinitvijo ognja. "Rusija je danes to spet zavrnila. Srečanje je potekalo po tem, ko je Rusija sprožila vrsto smrtonosnih zračnih napadov po vsej Ukrajini," je dejal Žbogar in navedel nedavne napade v Sumiju in Krivem Rogu.

"Ponovno potrjujemo neomajno podporo Ukrajini in ponavljamo poziv generalnega sekretarja ZN-a k trajni prekinitvi ognja in smiselnim prizadevanjem za pravičen, trajen in celovit mir," je še dodal.

V ruskem napadu ubita dva človeka

Medtem je bil v ruskem raketnem napadu na ukrajinsko severovzhodno mesto Harkov ubit en človek, ranjenih pa je bilo 57, so sporočile reševalne službe.

Med ranjenimi je tudi pet otrok, poškodovane pa so bile tudi stanovanjske stavbe in izobraževalna ustanova, so dodale reševalne službe. Župan Harkova Igor Terehov je dejal, da je bilo glede na prvotne podatke poškodovanih 15 stanovanjskih stavb.

Še en človek pa je bil ubit v napadu na Sumi, prav tako na severovzhodu Ukrajine. O eksplozijah so ponoči poročali tudi iz predmestja Kijeva in Dnipra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da je Rusija zmanjšala svoje napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, a da namesto tega napada civilno infrastrukturo.

Ruska zračna obramba je medtem nad Voroneško, Belgorodsko, Rostovsko in Krasnodarsko oblastjo ter leta 2014 anektiranim Krimom sestrelila 56 ukrajinskih brezpilotnikov, je na Telegramu sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. O žrtvah ali večji škodi za zdaj ni poročil.

Nadaljujejo se tudi spopadi na bojišču. Ukrajinska vojska je v četrtek zatrdila, da je v pri mestu Pokrovsk, pomembnem logističnem vozlišču v vzhodni Doneški oblasti, po mesecih izgubljanja ozemlja izvedla uspešen protinapad, med katerim je pridobila približno 16 kvadratnih kilometrov.

Kremelj: Ukaz o prekinitvi napadov ne velja več

Veljavnost ukaza predsednika Vladimirja Putina o začasni prekinitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo je potekla, so sporočili v Kremlju. Gre za ukaz, ki ga je 18. marca izdal Putin.

V Kremlju so dodali, da drugih navodil v povezavi s tem ruski predsednik za zdaj ni podal.

Putin je v prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo privolil po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Trumpom, v katerem pa se ni strinjal s predlogom o začasni popolni prekinitvi ognja, v kar je pred tem privolil Kijev.

Rusija in Ukrajina sta se na ločenih pogovorih s predstavniki ZDA v Savdski Arabiji nato strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju. Zavezali so se tudi prepovedi napadov na energetske objekte in prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru.

Do danes sta se ukrajinska in ruska stran medsebojno večkrat obtožili kršitev moratorija, s katerim Putin po besedah Zelenskega ni nikoli mislil resno.

Ukrajina od Rusije prejela 909 trupel padlih vojakov

Ukrajina pa je danes sporočila, da je od ruske strani prejela trupla 909 svojih vojakov, ubitih v spopadih z ruskimi silami. To je druga tovrstna repatriacija posmrtnih ostankov ukrajinskih vojakov v zadnjih treh tednih, potem ko je Kijev že konec marca od Rusije prejel enako število trupel. Rusija naj bi prejela 41 trupel vojakov.

Med vrnjenimi so trupla vojakov, med drugim ubitih na bojiščih v Pokrovsku, Bahmutu, Lugansku, Sumiju in Harkovu, pa tudi iz ruskih mrtvašnic. Rusija je v zameno prejela trupla 41 svojih vojakov.

Državi sta 28. marca izvedli podobno izmenjavo, pri čemer je Kijev prejel enako število trupel, 909, Moskva pa 43 trupel svojih vojakov.

Izmenjava trupel vojakov, pa tudi vojnih ujetnikov, je eno redkih področij sodelovanja med Moskvo in Kijevom, odkar je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je februarja za ameriško mrežo NBC dejal, da je bilo od ruske invazije februarja 2022 ubitih več kot 46.000 ukrajinskih vojakov, približno 380.000 pa ranjenih. Analitiki sicer ocenjujejo, da je številka precej višja.

Rusija o svojih izgubah ni poročala od jeseni 2022, ko je priznala smrt manj kot 6000 vojakov. Preiskava ruskega neodvisnega medija Mediazona in ruske podružnice BBC-ja pa je na podlagi informacij iz javno dostopnih virov identificirala imena okoli 100.000 mrtvih ruskih vojakov od začetka vojne.