Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so mestne predele Mariupolja "očistili" ukrajinskih vojakov in da je le še nekaj ukrajinskih borcev v jeklarni Azovstal. "Urbani predel Mariupolja je popolnoma očiščen. Ostanki ukrajinskih skupin so trenutno blokirani na ozemlju jeklarne Azovstal. Njihova edina možnost, da rešijo svoja življenja, je, da odložijo orožje in se predajo," je sporočilo rusko ministrstvo.

Ob tem je tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov dejal, da so ukrajinske enote v tem mestu izgubile več kot 4000 vojakov.

Kijev se še ni odzval na izjavo ruskega ministrstva, ki je tudi sporočilo, da se je doslej predalo 1464 ukrajinskih vojakov. Po navedbah ruske strani je ukrajinska stran izgubila 23.367 vojakov, pri čemer ni navedla, ali gre za smrtne žrtve ali to vključuje tudi ranjence.

Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je predtem dejal, da bi "eliminacija" ukrajinskih vojakov, ki branijo Mariupolj, pomenila konec mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo. V pogovoru za več ukrajinskih medijev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, je Zelenski dejal, da nimajo nobenega zaupanja v pogajanja v zvezi s tem mestom ob Azovskem morju, ki ga ruske sile oblegajo že od začetka vojne.

Potem ko je ukrajinska stran 11. aprila sporočila, da se pripravlja na zadnjo bitko za mesto, je Zelenski danes priznal, da so razmere težke. "Naši vojaki so obkoljeni, a kljub vsemu se še naprej branijo," je dejal in zatrdil, da so z njimi v stiku. Ob tem je Zelenski dejal, da Ukrajina ne bo trgovala ne s svojim ozemljem ne s svojimi ljudmi. "Več krajev, kot je Borodjanka, težje bo."

Medtem so pogajanja z Moskvo očitno že nekaj dni na mrtvi točki. Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je danes dejal, da so zelo težka, Zelenski pa je povedal, da bi radi, da bi bil mirovni sporazum sestavljen iz dveh ločenih dokumentov. Eden bi Ukrajini dal varnostna zagotovila, drugi bi se nanašal neposredno na odnose z Rusijo, je dejal. Dodal je, da si ruska stran želi le en dokument.

Podoljak je tudi danes na Twitterju Evropo prosil za orožje, ob tem pa evropske države okrcal, da ne pošiljajo orožja, za katero so prosili, in da dobava orožja traja predolgo. "Ukrajina potrebuje orožja. Ne čez mesec dni. Zdaj."

Znova so odjeknile eksplozije v Kijevu in Lvovu, ruska vojska stopnjuje pritisk na Mariupolj, ki naj bi ga v ponedeljek zaprla.

Kremelj prepovedal vstop Johnsonu in še več kot 10 drugim visokim politikom

Rusija je britanskemu premierju Borisu Johnsonu in več kot desetim visokim britanskim politikom prepovedala vstop v državo.

"Ta korak je bil sprejet kot odgovor na nebrzdano informacijsko in politično kampanjo Londona, katere cilj so mednarodna izolacija Rusije, ustvarjanje pogojev za omejevanje naše države in dušenje našega gospodarstva," je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Na ruski črni listi za vstop so poleg Johnsona tudi podpredsednik britanske vlade Dominic Raab, zunanja ministrica Liz Truss, obrambni minister Ben Wallace, nekdanja predsednica vlade Theresa May in prva ministrica Škotske Nicola Sturgeon.

Britanske oblasti namreč sodelujejo v mednarodnih prizadevanjih za kaznovanje Rusije, in sicer z zamrznitvijo premoženja ruskih predstavnikov, prepovedjo potovanj in gospodarskimi sankcijami.

Rusko ministrstvo je London obtožilo "sovražnih dejanj brez primere". Dodali so še, da "britansko vodstvo namerno zaostruje razmere v Ukrajini, oskrbuje režim v Kijevu s smrtonosnim orožjem in usklajuje podobna prizadevanja v imenu zveze Nato".

Moskva grozi ZDA in Natu

Rusija je v skladu s tem že v torek poslala diplomatsko noto ameriškemu zunanjemu ministrstvu. V njej je ZDA in članice Nata opozorila, da dobava orožja priliva "dodatni ogenj" konfliktu v Ukrajini, kar bi lahko imelo "nepredstavljive posledice". ZDA so Ukrajini odobrile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov dolarjev, med njimi tudi artilerijsko orožje havbice. Iz ameriške administracije so sporočili, da je to le dokaz, da je pomoč ZDA in Nata Ukrajini učinkovita.

Nova pošiljka vojaške opreme bo na ukrajinska tla prispela v prihodnjih dneh. Rusija medtem mobilizira svoje vojaške sile na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi se v Donbaškem bazenu pripravljal večji napad. Od začetka vojne so ZDA dostavile Ukrajini orožja v vrednosti več kot tri milijarde dolarjev.

Britanske oblasti so v odgovor na rusko potezo sporočile, da ostajajo zavezane podpori Ukrajini.

Opozorila iz Moskve so prejeli tudi v Pragi

Moskva je Prago po navedbah češkega zunanjega ministra Jana Liptavskega opozorila, da Ukrajini ali kateri drugi tretji državi ne sme dati orožja sovjetske izdelave. Liptavsky je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA takšne ruske zahteve označil za nesmisel, saj ni nobene klavzule, ki bi to prepovedovala. Po poročanju medijev naj bi Češka Ukrajini dala več deset tankov sovjetske izdelave T-72 ter bojna vozila BMP-1. Uradno v Pragi teh dobav niso potrdili.

Nove eksplozije v Kijevu

Iz Kijeva poročajo o novih napadih ruskih sil, in sicer v eni od četrti na jugovzhodu mesta. Rusija je zagrozila z novimi napadi na Kijev, potem ko je ukrajinska vojska po njenih trditvah ta teden obstreljevala obmejno območje v Rusiji.

Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so eksplozije odjeknile v četrti Darnizja. Pozneje je po navedbah BBC-ja sporočil, da je ena oseba umrla, še ena je huje ranjena. Ljudi je pozval, naj upoštevajo razglašene alarme in se zatečejo na varno. V Kijevu se namreč sirene oglasijo večkrat na dan, številni ljudje pa alarme ignorirajo.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP naj bi bila tarča napada tovarna vojaške opreme, kjer med drugim izdelujejo tanke. Dodajajo, da se z območja dviga dim. Rusko obrambno ministrstvo je pozneje na Telegramu sporočilo, da so "z natančnim orožjem zrak-zemlja dolgega dosega uničili poslopje tovarne orožja v Kijevu". V omenjeni tovarni izdelujejo tudi rakete neptune. Ukrajina trdi, da je vsaj ena tovrstna raketa zadela rusko ladjo Moskva.

Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva Igor Konašenkov pa je sporočil, da so uničili "16 sovražnikovih tarč, vključno z opremo in skladišči orožja". Po njegovih trditvah so zadeli tudi tovarno za popravilo orožja v Mikolajivu na jugu Ukrajine.

Eksplozije pa je bilo po trditvah ukrajinskih medijev danes znova slišati tudi na zahodu države, v okolici Lvova.

Iz Harkova na vzhodu Ukrajine medtem poročajo, da je bilo v petek v obstreljevanju ubitih najmanj deset ljudi, 35 pa ranjenih. Po navedbah regionalnega tožilstva je bilo poškodovanih ali uničenih več stanovanjskih objektov. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da je za danes na območju Luganska dogovorjenih devet humanitarnih koridorjev za umik civilistov. Povedala je še, da je umik iz obleganega Mariupolja mogoč le z osebnimi vozili.

Namestnik župana Mariupolja Petro Andjuščenko je na Telegramu zapisal, da naj bi ruske sile v ponedeljek prepovedale vstop in izstop iz Mariupolja, omejile in poostrile pa naj bi tudi nadzor nad premikanjem med okrožji v mestu.

Zelenski: Ubitih 3000 ukrajinskih vojakov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za CNN dejal, da je bilo po ocenah Kijeva od 24. februarja ubitih od 2500 do 3000 ukrajinskih vojakov, še 10.000 je ranjenih. Ob tem je dodal, da je bilo na ruski strani ubitih od 19.000 do 20.000 vojakov. Uradna številka Kremlja je sicer 1351. Zelenski pa ob tem ni znal navesti, koliko naj bi bilo civilnih žrtev, saj da je temu težko slediti. "Herson, Berdjansk, Mariupolj in mesta na vzhodu, Volnovaha – preprosto ne vemo, koliko ljudi je umrlo, saj so ta območja zaprta," je dejal Zelenski.

Številk o umrlih vojakih na nobeni strani od 24. februarja, ko se je začela vojna, ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja britanski BBC.

Zelenski je za CNN še dejal, da ni mogoče izključiti ruske uporabe jedrskega orožja. Na vprašanje CNN-a, ali se boji, da bo Moskva uporabila taktično jedrsko orožje, je odgovoril, da se tega boji tako kot ves svet.

V večernem nagovoru Ukrajincem prek družbenih omrežij pa je Zelenski povedal, da so vprašalnik za vstop v EU, ki ga je prejšnji teden v Kijev prinesla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, že skoraj izpolnili. "Odgovore bomo kmalu posredovali Bruslju," je dodal.

Dejal je še, da je težko napovedati, kako dolgo bo trajala vojna. Po njegovem mnenju bosta odločilna dva dejavnika.

"Uspeh naše vojske na bojišču je res pomemben. Zgodovinsko pomemben, a ne dovolj, da bi že osvobodili domovino in pregnali okupatorje. Še se bomo morali boriti," je dejal. Dodal je, da so pomembne tudi sankcije proti Rusiji. "So ekonomsko boleče. A še vedno ne dovolj, da bi ruski vojaški stroj ostal brez sredstev," je opozoril. Dodal je, da hitreje ko bodo dobili orožje, močnejši bo njihov položaj in mir bo prišel hitreje.

ZN: Ubitih najmanj 1982 civilistov

Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka ruske ofenzive v Ukrajini ubitih 1982 civilistov, med njimi 162 otrok. Ob tem navajajo, da "so dejanske številke veliko višje". Število potrjenih ranjenih je 2651, od tega 256 otrok. Večina smrtnih žrtev in ranjenih je posledica obstreljevanja in zračnih napadov.