Zapleti pri pogajanjih so se pojavili v času, ko ameriški predsednik Donald Trump očitno postaja vse bolj nestrpen zaradi "zavlačevanja" glede sprejemanja dogovora Moskve. Tako je v zadnjih dneh dejal, da je "jezen" na Putina, in omenjal tudi uvedbo sankcij proti državam, ki kupujejo rusko nafto, če bo Moskva zavirala dogovor.

Sergej Rjabkov, zunanjepolitični svetovalec Vladimirja Putina, je sicer dejal, da so ZDA upoštevale nekaj ključnih zahtev Rusije pri dogovoru za končanje vojne. "Modele in rešitve, ki jih predlagajo Američani, jemljemo zelo resno, vendar jih ne moremo sprejeti v sedanji obliki," je dejal Rjabkov v pogovoru za rusko revijo International Affairs. Dodal je: "Skušamo najti nekakšen okvir, ki bi najprej omogočil prekinitev ognja – vsaj po zamisli Američanov," je dejal. "Kot vidimo, v njih ni prostora za našo glavno zahtevo, to je reševanje težav, povezanih s temeljnimi vzroki tega konflikta."

Putin je s sklicevanjem na "temeljne vzroke" konflikta večkrat upravičeval svoje stroge zahteve glede morebitnega dogovora o prekinitvi ognja v vojni.

Kot predpogoj za prekinitev ognja je ruski predsednik zahteval, da Kijev prizna rusko priključitev Krima in štirih oblasti na jugovzhodu, ki jih Rusija sicer ne okupira v celoti, da umakne svoje sile s teh območij, se zaveže, da se Ukrajina ne bo priključila Natu, in privoli v demilitarizacijo.

Kijev trdi, da so te zahteve enakovredne kapitulaciji.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v torek na vprašanje o Trumpovih zadnjih pripombah novinarjem odgovoril, da Moskva "nadaljuje stike z ameriško stranjo", vendar so "vsebine, o katerih razpravljajo, zelo zapletene".

Kitajska pripravljena sodelovati pri sklepanju premirja v Ukrajini

Kitajska je pripravljena prevzeti konstruktivno vlogo pri končanju vojne v Ukrajini, je za ruske medije dejal kitajski zunanji minister Vang Ji, ki se te dni mudi na obisku v Moskvi. Hkrati bo podpirala Rusijo, da brani svoje interese, je še dodal.

"Skupaj bomo prispevali k miru in razvoju človeštva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob začetku pogovorov z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dejal Vang Ji.

"Zavedamo se odgovornosti Moskve in Pekinga, da ohranjata tesno sodelovanje na mednarodnem prizorišču. Večina držav meni, da je to morda najpomembnejši stabilizacijski dejavnik v svetovni politiki v teh težkih časih," je še dejal ruski zunanji minister.

Po njegovih besedah sta z Vangom razpravljala o krepitvi dvostranskih odnosov, o pripravah na bližajoče se srečanje predstavnikov obeh držav na najvišji ravni in o nadaljnjem usklajevanju delovanja v Združenih narodih, Varnostnem svetu ZN-a, skupinah BRICS, G20 in ASEAN ter drugih multilateralnih platformah.

Lavrov in Vang sta ob tem poudarila, da se Rusija in Kitajska zavzemata za pravičnejši multipolaren svetovni red in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Vang se je srečal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Srečanje predsednikov obeh držav, Putina in Ši Džinpinga, naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije DPA potekalo 9. maja v Moskvi, ko bodo v Rusiji počastili 80. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne. Moskva in Peking sta od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 sicer dodatno poglobila politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje.

Putin sprožil največjo mobilizacijo v več kot desetih letih

Ruski predsednik Vladimir Putin je v vojsko vpoklical 160.000 moških, starih od 18 do 30 let, kar predstavlja največjo mobilizacijo v Rusiji po letu 2011.

Putin je pred nekaj meseci pozval h krepitvi števila pripadnikov vojske na skoraj 2,39 milijona in število aktivnih vojakov na 1,5 milijona, kar bi predstavljalo povišanje števila vojakov za 180.000 v treh letih, poroča BBC.

Kremelj in rusko obrambno ministrstvo sta ob tem zagotovila, da naborniki ne bodo sodelovali v bojih in da nabor nima zveze z ukrajinsko vojno. Od začetka vojne so sicer poročali o smrti nabornikov v spopadih v obmejnih ruskih pokrajinah, pa tudi o zajetju ruskih nabornikov v prvih mesecih ruske invazije.

Obvezno služenje vojaškega roka v Rusiji traja 12 mesecev, nabor pa poteka dvakrat na leto, običajno spomladi in jeseni. Tokrat bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nabornikom v skladu z odlokom, ki ga je v ponedeljek izdal ruski predsednik Vladimir Putin, pozive poslali do 15. julija.

Od lani so starost moških, primernih za vpoklic, zvišali s 27 na 30 let.

Poleg nabora, ki se izvaja dvakrat letno, je Rusija vpoklicala večje število najemniških vojakov, bojem pa so se pridružili tudi vojaki iz Severne Koreje.

Število ubitih vojakov v vojni v Ukrajini ni znano, vendar naj bi po izračunu BBC-ja in ruskega medija Mediazona preseglo 100.000.

Putin je od začetka vojne v Ukrajini obseg ruske vojske povečal že trikrat. Tako je bilo npr. spomladi leta 2022 mobiliziranih 134.500 ljudi, jeseni pa 120.000. Število nabornikov so vsako leto povečali za od 10 do 20 tisoč.

Rusko obrambno ministrstvo je povečanje obsega vojske decembra 2023 utemeljilo z "naraščajočimi grožnjami" zaradi vojne v Ukrajini in "stalnega širjenja zveze Nato".

Za vojno v Ukrajini se sicer Moskva poleg redne vojske zanaša na tisoče plačanih pogodbenih vojakov, ki jim zagotavlja visoke plače in nagrade.