"Začnite umikati vojake," je obrambni minister Šojgu v televizijskem prenosu odredil poveljniku ruskih sil v Ukrajini Sergeju Surovikinu.

Šojgu je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti poudaril, da sta zdravje in življenje pripadnikov ruskih sil vedno prioriteta ter da je treba upoštevati tudi nevarnost za civilno prebivalstvo.

"Poskrbite, da bodo lahko odšli vsi civilisti, ki bodo to želeli. Nadaljujte umik sil in sprejmite vse ukrepe za varno premestitev ljudi, orožja in opreme čez reko Dneper," je še dejal Šojgu Surovikinu.

Surovikin je nato dejal, da je predlagal "težko odločitev" o umiku iz Hersona in utrditvi obrambe na levem bregu reke Dneper. Priznal je, da oskrba mesta Herson, od koder so proruske oblasti evakuirale 115.000 ljudi, ni več mogoča.

"Življenja ljudi so zaradi obstreljevanja nenehno v nevarnosti. Sovražnik mesto obstreljuje vsepovprek; mogoča je uporaba prepovedanih metod vojskovanja," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass še dejal poveljnik ruskih sil v Ukrajini.

Rusija si je pokrajino Herson skupaj s pokrajinami Doneck, Lugansk in Zaporožje prejšnji mesec nezakonito priključila.

Ukrajinske sile so pred nekaj tedni začele ofenzivo za osvoboditev Hersona, prestolnice istoimenske regije. Območje okoli mesta Herson je edino ozemlje pod nadzorom ruskih sil na desnem bregu Dnepra.

Podoljak: Dokler ni ukrajinske zastave, ni smiselno govoriti o umiku

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je v odzivu na rusko napoved o umiku dejal, da je še prezgodaj govoriti o tem. "Treba je ločevati besede od dejanj," je dejal. "Dokler v Hersonu ne bo vihrala ukrajinska zastava, ni smiselno niti govoriti o ruskem umiku."

Čeprav se je napredovanje ukrajinskih sil v ofenzivi za osvoboditev Hersona v zadnjih tednih upočasnilo, je bila oskrba ozemlja na desnem bregu Dnepra močno otežena, ker so ukrajinske sile uničile več mostov čez reko.

Na odrejeni umik ruskih sil se je odzval tudi generalni sekretar zavezništva Nato Jens Stoltenberg, ki je v Londonu dejal, da je "spodbudno" videti, da so ukrajinske sile s podporo Nata in Združenega kraljestva uspele osvoboditi še več ozemlja.

Namestnik guvernerja v Hersonu umrl v prometni nesreči

Ruske okupacijske oblasti v priključeni ukrajinski pokrajini Herson so pred tem sporočile, da je bil namestnik guvernerja Kiril Stremousov "ubit v prometni nesreči". Okoliščine niso znane.

45-letni Stremousov je bil vnet zagovornik ruske invazije, na družbenih omrežjih je po navedbah BBC-ja postal poznan po svojih agresivnih nastopih, ki jih je pogosto snemal tudi med vožnjo z avtomobilom. Ukrajinska policija je za Stremousovim, ukrajinskim državljanom, razpisala tiralico zaradi izdaje.

Rusija priznala "občasne stike" z ZDA

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je sporočila, da ima Moskva občasne stike z ameriškimi uradniki. Zaharova je sicer zanikala vpletenost zunanjega ministrstva v komunikacijo med Washingtonom in Moskvo, ki naj bi po njenih besedah potekala med neimenovanimi vladnimi agencijami.

O tajnih pogovorih med Rusijo in ZDA za preprečevanje jedrskega stopnjevanja vojne je prvi poročal časopis Wall Street Journal. Svetovalec ameriškega predsednika za državno varnost Jake Sullivan je v torek nato potrdil navedbe, da komunikacijski kanal ostaja odprt kljub vojni v Ukrajini, ter zatrdil, da je to v interesu ZDA.

Rusko zunanje ministrstvo je danes še sporočilo, da se bodo kmalu začeli pogovori med največjima jedrskima velesilama o pogodbi Novi začetek o zmanjševanju jedrskega orožja.

Bruselj predlaga 18 milijard pomoči Ukrajini v letu 2023

Evropska komisija je medtem predstavila predlog pravne podlage za makrofinančno pomoč Ukrajini za leto 2023 v skupni vrednosti 18 milijard evrov. EU bo sredstva, ki jih bo Evropska komisija pridobivala z zadolževanjem na kapitalskih trgih, Ukrajini izplačal v obliki ugodnih posojil z ročnostjo do 35 let.

EU bo obenem kril stroške obresti, kar bo po navedbah evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna članice Evropske unije skupaj stalo približno 630 milijonov evrov na leto. Plačevati jih bo treba šele od leta 2024.

"Zaradi ruskih neomajnih napadov na Ukrajino, njena mesta in infrastrukturo je vsakdanje življenje v državi neznosno. Ta pritisk je stalen, Kremelj pa ga še krepi, zato Ukrajina potrebuje pomoč," je ob predstavitvi predloga povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Pojasnil je, da so Evropska unija, njene članice in evropske finančne ustanove od začetka ruske agresije Ukrajini izplačale že 19,7 milijarde evrov pomoči, pri čemer vojaška pomoč ni upoštevana. Naslednje izplačilo makrofinančne pomoči v vrednosti 2,5 milijarde evrov bo predvidoma izvedeno do konca meseca.