Severodoneck in Lisičansk na drugi strani reke Severni Donec, ki tvorita somestji, sta še zadnja predela v luganski regiji, ki sta pod vsaj delnim ukrajinskim nadzorom. Sekretar ukrajinskega varnostnega sveta Oleksij Danilov je dejal, da so razmere v Severodonecku "izjemno zapletene" in da ruske sile z vso silo udrihajo po območju. "Svojim ljudem ne prizanašajo, vojake pošiljajo kot topovsko hrano ter dan in noč obstreljujejo našo vojsko," je Danilov povedal v intervjuju za Reuters. Velika večina mesta je pod ruskim nadzorom.

Ukrajinska stran pravi, da je edina možnost, da obrnejo tok dogajanja in da mesto ostane v ukrajinskih rokah, več topništva. V enem redkih javljanj glede dogajanja v mestu je poveljnik ukrajinskega bataljona Svoboda Petro Kusik dejal, da si prizadevajo povleči ruske vojake v boje na ulici, da bi tako izničili občutno rusko premoč v topništvu.

"Včeraj je bil za nas uspešen dan, s protiofenzivo nam je uspelo v nekaterih predelih mesta ruske vojake potisniti za ulico ali dve nazaj. V drugih pa je to uspelo njim," je dejal v intervjuju za televizijo in poudaril, da njegovim vojakom "katastrofalno" primanjkuje orožja in radarske opreme za učinkovit boj proti ruskemu topništvu.

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je danes opozoril, da ruske sile napredujejo v smeri Vozdviženka–Roti. Gre za kraja, ki sta le 10 kilometrov jugozahodno od Bahmuta. Od tam pa bi Moskva lahko s težkim topništvom obstreljevala cesto od Bahmuta do Severodonecka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajinski generalštab je opozoril, da Moskva kopiči sile in se pripravlja na novo ofenzivo v smeri mesta Slovjansk. V zadnjih 24 urah naj bi ukrajinskim silam uspelo odbiti sedem napadov v regijah Doneck in Lugansk ter uničiti več tankov in oklepnih vozil. Prav tako pa so danes ukrajinska letala izvedla vrsto napadov na sovražnikove baze in skladišča vojaške opreme v petih krajih v regiji Herson, je sporočilo obrambno ministrstvo.

London: Širijo se smrtonosne bolezni, kot je kolera

Britansko obrambno ministrstvo je v dnevnem poročilu sporočilo, da zaradi težkih humanitarnih razmer na območjih v Ukrajini, ki jih nadzirajo ruske sile, obstaja možnost širjenja smrtonosnih bolezni. V mestu Herson verjetno že kritično primanjkuje zdravil, pristaniškemu mestu Mariupolju pa grozi izbruh kolere, BBC navaja britansko obrambno ministrstvo.

Rusija ima težave pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev prebivalstvu na ozemljih, ki jih je zasedla, je zapisano v poročilu britanskega obrambnega ministrstva, ki opozarja, da je med drugim omejen tudi dostop do čiste pitne vode, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zdravstvena oskrba v mestu Mariupolj naj bi bila že na robu propada, velik izbruh kolere pa bi lahko razmere le še poslabšal. O posameznih primerih kolere so sicer v mestu poročali že maja.

Ukrajinski župan mesta Vadim Bojčenko je dejal, da "so kolera, griža in druge nalezljive bolezni že v mestu" in da je mesto odrezano, da bi se izognili večjemu izbruhu.

Tudi namestnik župana Mariupolja Sergej Orlov je opozoril, da se zdravstvene razmere v okupiranem mestu slabšajo. 100.000 prebivalcev, ki so še vedno v mestu, je izpostavljenih vse večjemu tveganju za bolezni, vključno s kolero, poroča BBC.

"Menim, da je ob vseh teh razmerah, nedelujočem sanitarnem sistemu, številnih truplih, ki žal ležijo v ruševinah, in pomanjkanju zdravstvene pomoči v mestu trenutno to povsem mogoče," je dejal Orlov. Dodal je še, da Rusija onemogoča vsa prizadevanja ukrajinske uprave, da bi prišli do humanitarne pomoči, in da v mestu trenutno ne deluje nobena humanitarna organizacija.

"Naši državljani sicer od ruskih okupatorjev dobijo nekaj humanitarne pomoči, vendar je ta po naši oceni premajhna. Gre za desetino potrebne količine hrane in vode," je poudaril.

Župan, ki ga je imenovala Rusija, pa pravi, da izvajajo redne teste, a da niso zaznali še nobenega primera kolere, poroča BBC.

Ukrajina v celoti odvisna od orožja zahodnih zaveznic

Ameriški vojaški viri so opozorili, da je Ukrajina izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je zdaj pri obrambi pred rusko agresijo popolnoma odvisna od orožja njenih zahodnih zaveznic, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinska vojska in njena obrambna industrija, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze, sta namreč bili zgrajeni na podlagi sovjetske in ruske standardne opreme, malega orožja, tankov, havbic in drugega orožja. Ta ukrajinska oprema sovjetske izdelave pa je že v celoti porabljena oziroma je bila uničena v spopadih.

Podoljak: Ukrajina potrebuje od 150 do 300 raketnih sistemov

Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je v pogovoru za BBC dejal, da vsak dan umre od 100 do 200 ukrajinskih vojakov, kar je občutno več, kot je v četrtek dejal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki je dejal, da so boji dnevno usodni za 100 vojakov. "Ruske sile so na fronto vrgle skoraj vse, kar ni jedrsko, in to vključuje težko topništvo, sisteme za izstrelitev raket in letalstvo," je dejal Podoljak. Ob tem je znova ponovil poziv za več orožja z Zahoda in dejal, da je razlog za veliko število žrtev v Ukrajini "popolno pomanjkanje paritete" med vojskama. "Naše zahteve po topništvu niso le nekakšna muha, temveč objektivna potreba, ko gre za razmere na bojišču," je dejal in dodal, da Ukrajina potrebuje od 150 do 300 raketnih sistemov, da bi se lahko uprla Rusiji, kar je veliko več, kot je prejela do zdaj.

Ob tem je še pojasnil, da bi se lahko pogajanja z Rusijo nadaljevala, le če ta preda nadzor nad ozemljem, ki ga je pridobila od 24. februarja, ko je začela ofenzivo na državo.

V mestu je po navedbah župana Severodonecka Oleksandra Strjuka še vedno ujetih okoli 10.000 civilistov, kar je približno desetina števila prebivalstva v času pred začetkom vojne.

V četrtek so ruske sile raketirale več kot 20 mest v regijah Lugansk in Doneck, pri čemer je bilo uničenih 49 hiš, več tovarn, kmetijskih stavb in železniška postaja. Umrla sta dva civilista, so še sporočili iz ukrajinske vojske.

"Poskusi diverzantskih skupin, da bi se infiltrirali na območje, so se povečali. Vendar jih vidimo in jim preprečimo vstop na območje," je dejal Ivan, ukrajinski vojak na bojišču v Nju-Jorku v Donecku.

Na jugu Ukrajine, kjer skuša ruska stran uveljaviti svojo oblast na zavzetih območjih Hersona in Zaporožja, je po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva njihovim silam uspelo zavzeti nekaj ozemlja. Predsednik države Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru potrdil "nekaj pozitivnih dogodkov v Zaporožju, kjer je našim silam uspelo preprečiti okupatorjeve načrte". Podrobnosti ni navedel. Ruske oblasti v Hersonu in Zaporožju napovedujejo izvedbo referendumov za priključitev Rusiji. Pred tem pa so napovedale še uvedbo ruske valute rublja.

Rusija je medtem zatrdila, da so njene sile ponoči napadle letališče in tovarno tankov na vzhodu Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova ja bila na letališču Dnipro "z visoko natančnimi raketami zemlja-zrak uničena letalska tehnologija ukrajinskih oboroženih sil, na območju Harkova pa proizvodne zmogljivosti za popravilo vojaške tehnologije".

Na bojišču naj bi bilo v ruskih zračnih, raketnih in topniških napadih ubitih več kot 500 ukrajinskih vojakov, onesposobljenih 13 oklepnikov, devet topniških izstrelkov, šest raketometov in 16 vojaških vozil, uničenih naj bi bilo tudi 16 skladišč streliva. Konašenkov je poročal tudi o sestrelitvi dveh lovskih letal in petih brezpilotnih letal. Teh informacij po poročanju DPA-ja ni mogoče neodvisno preveriti.

Putin vlekel vzporednice z vojno ruskega carja Petra Velikega

Predsednik Vladimir Putin je v govoru v Moskvi ob 350. obletnici rojstva ruskega carja Petra Velikega potegnil vzporednico med tem, kar je opisal kot zgodovinska prizadevanja, da bi znova osvojili tisto, kar je imenoval ruske dežele. "Peter Veliki je 21 let vodil vojno na severu in zdi se, da se je boril s Švedsko in od nje nekaj odvzel, vendar ni tako! Ničesar ni zavzel, temveč je ozemlje zgolj vzel nazaj," je dejal Putin na srečanju mladih podjetnikov v Moskvi, ki ga je v živo predvajala ruska televizijska postaja Rossiya 24.

Poudaril je, da je govoril o območju, na katerem je bilo ustanovljeno mesto Sankt Peterburg, in dodal, da ga nobena od evropskih držav v tistem času ni priznavala kot rusko ozemlje.

Poudaril je, da so območje vsi priznavali kot švedsko, čeprav so tam od nekdaj živeli tudi Slovani in ugrofinska ljudstva, poleg tega pa je bilo to ozemlje pod nadzorom ruske države, poroča britanski BBC.

"Po vsem sodeč je tudi naša naloga, da si določen del ozemlja povrnemo in se okrepimo," je Putin po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal ob očitni referenci na rusko invazijo v Ukrajini.

Na Putinove komentarje se je že odzval eden od svetovalcev ukrajinskega predsednika, Mihajlo Podoljak. "Putinovo govorjenje o zasegih ozemlja in primerjave s Petrom Velikim dokazujejo, da ni bilo nobenega konflikta, temveč gre le za krvav zaseg države pod izmišljenimi pretvezami," je dejal.

Podoljak je dodal, da ne bi smeli govoriti o reševanju ponosa Rusije, temveč bi morali razpravljati o takojšnji deimperializaciji. To se je zgodilo po tem, ko se je Ukrajina jezno odzvala na besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da je ključnega pomena, da Rusija zaradi svoje invazije ne bo popolnoma ponižana.

Francija bo po potrebi dobavila dodatno težko orožje

Macron se je zavzel, da bo Francija Ukrajini po potrebi dobavila dodatno težko orožje za obrambo pred rusko agresijo. Ukrajina je sicer že izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je zdaj pri obrambi pred ruskimi silami popolnoma odvisna od orožja zahodnih zaveznikov, poudarjajo ameriški vojaški viri.

Macron je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim znova poudaril, da Francija stoji Ukrajini ob strani. Osrednja tema pogovorov so bile potrebe Kijeva glede vojaške opreme, politične podpore, zlasti glede prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, ter humanitarne pomoči, so v četrtek sporočili iz Elizejske palače.

Francija je Ukrajini že dobavila 155-milimetrske havbice Cezar in ukrajinske vojake izurila za njihovo uporabo. S tovrstnimi havbicami lahko zdaj ukrajinske sile zadenejo cilje, oddaljene do 40 kilometrov. Prav tako pa so Kijevu že poslali protitankovski raketni sistem Milan, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tudi zunanja ministrica Catherine Colonna je ob obisku v Kijevu konec maja zagotovila, da se bo Francija na zahtevo Ukrajine po težjem orožju "konkretno odzvala".