"Zveza Nato je vedno temeljila na našem sodelovanju in deljenju tveganj, kar zagotavlja našo varnost. Tega se ne sme nikoli postaviti pod vprašaj," je po srečanju z voditelji sedmih drugih evropskih držav, EU-ja in Nata pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu povedal nemški kancler Scholz.

Poudaril je, da je treba Ukrajino še naprej podpirati v njenem boju z rusko agresijo. Za razpravo o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino pa je medtem še "povsem prezgodaj" in "zelo neprimerno", medtem ko vojna še poteka.

Poudaril je, da je treba Ukrajini omogočiti, da bo nadaljevala svojo pot v Evropsko unijo, da bo lahko branila svojo demokracijo in suverenost ter ohranila močno vojsko.

Britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da bo za napotitev evropskih mirovnih sil v povojno Ukrajino potrebna varnostna zaveza ZDA. Dodal je, da je prezgodaj, da bi rekli, koliko britanskih sil je pripravljen poslati v Ukrajino.

"Evropa mora odigrati svojo vlogo in pripravljen sem razmisliti o razporeditvi britanskih sil na teren skupaj z drugimi, če bo sklenjen trajni mirovni sporazum, a mora biti ameriška varovalka, saj je ameriško varnostno jamstvo edini način, da se Rusijo učinkovito odvrne od ponovnega napada na Ukrajino," je dejal Starmer.

Voditelji več evropskih držav, EU-ja in Nata so se v Elizejski palači v Parizu zbrali na pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek pogajanj z Rusijo o končanju vojne.

Na srečanju so sodelovali izbrani evropski voditelji, navzoči so bili tudi predstavniki EU-ja in zveze Nato. Macron je gostil predsednike vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Združenega kraljestva, generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja ter predsednika Evropskega sveta Antonia Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Na sestanku naj bi iskali skupno stališče po pogovoru ameriškega predsednika ZDA Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o končanju vojne v Ukrajini.

Macron je pred srečanjem po telefonu govoril s Trumpom. Pogovor, vsebine katerega niso razkrili, je po navedbah Elizejske palače trajal približno 20 minut.

Srečanje o evropski varnosti in vojni v Ukrajini je začetek procesa, v katerem bodo imeli osrednjo vlogo EU in njegove članice, je sporočil Costa. "To je začetek procesa, v katerega bodo v nadaljevanju vključeni vsi partnerji, zavezani miru in varnosti v Evropi. Evropska unija in njene članice bodo v tem procesu igrale osrednjo vlogo," je poudaril Costa.

Strinjanje voditeljev z večjo vojaško porabo

Voditelji so se v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za vojske, je mogoče razbrati iz njihovih sporočil po srečanju. "Soglasno smo se strinjali, da je zvišanje – bistveno zvišanje – obrambnih izdatkov nujno potrebno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po srečanju povedal poljski premier Donald Tusk.

Da je Evropa pripravljena veliko več vlagati v vojske, je sporočil tudi generalni sekretar Nata Rutte. Prav tako je po njegovih besedah Evropa pripravljena igrati vodilno vlogo pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini.

"Evropa zagotavlja svoj delež vojaške pomoči Ukrajini. Obenem pa moramo okrepiti obrambo v Evropi," pa sta na omrežju X v medsebojno usklajeni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Costa in predsednica Evropske komisije von der Leyen.

Kot sta dodala, so na srečanju v Parizu znova potrdili, da si Ukrajina zasluži "mir prek moči". "Mir, ki bo upošteval njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, z močnimi varnostnimi jamstvi," sta poudarila.

"Evropska varnost je na točki preloma. Da, gre za Ukrajino, a gre tudi za nas," pa je na omrežju X zapisala von der Leyen, ki je poudarila pomen nujnosti ukrepanja in zvišanja izdatkov za vojske.

Tudi danska premierka Mette Frederiksen je zagovarjala večjo vojaško porabo, "ker Rusija zdaj žal grozi vsej Evropi". "Mislim, da se ne bodo ustavili v Ukrajini, zato sem zelo zaskrbljena glede doseganja hitre prekinitve ognja, saj bi to lahko Putinu in Rusiji dalo možnost, da se umaknejo in spet mobilizirajo, napadejo Ukrajino ali drugo državo v Evropi."

Zelenski: Varnostna jamstva morajo biti trdna in zanesljiva

Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski. S potekom srečanja ga je v telefonskem pogovoru seznanil Macron.

"Delimo si skupno vizijo: varnostna jamstva morajo biti trdna in zanesljiva. Kakršna koli druga odločitev brez takšnih jamstev - kot je krhka prekinitev ognja - bi predstavljala novo rusko prevaro in uvod v novo rusko vojno proti Ukrajini ali kateri drugi evropski državi," je Zelenski sporočil na omrežju X.

Kot je dodal, sta se z Macronom dogovorila, da bosta ostala v stalnih stikih, saj se sprejemajo pomembne odločitve.

V prvi fazi nista predvideni evropska in ukrajinska udeležba

Pogovori med ZDA in Rusijo se bodo začeli v torek v Savdski Arabiji, udeležba evropskih držav in Ukrajine v prvi fazi ni predvidena. Je pa Washington prejšnji teden evropskim zaveznicam poslal vprašalnik, v katerem med drugim poizveduje o njihovi pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru.

Evropski voditelji se na neuradnem vrhu sestajajo iz bojazni, da se bodo ZDA z Rusijo pogovarjale o končanju vojne, Evropa pa bo iz pogovorov izključena.

V Evropi se bojijo, da jih Trump ne želi za pogajalsko mizo, obenem pa od njih pričakuje, da bodo nosili breme izvajanja dogovora o Ukrajini.

Po navedbah diplomatov se bo srečanje osredinilo na to, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za lastno varnost.

Budimpešta: Namen srečanja preprečiti mirovni dogovor

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je pred srečanjem izrazil prepričanje, da je njegov namen preprečiti mirovni dogovor za Ukrajino.

"Danes se v Parizu srečujejo razočarani evropski voditelji, ki so za vojno in proti Trumpu, da bi preprečili mirovni dogovor v Ukrajini," je Szijjarto dejal na novinarski konferenci v Astani, ki so jo v živo prenašali na njegovem računu na Facebooku.

"V nasprotju z njimi mi podpiramo prizadevanja Donalda Trumpa. V nasprotju z njimi mi podpiramo pogajanja med Rusijo in ZDA," je še dodal.

Madžarski premier Viktor Orban, eden najtesnejših zaveznikov Trumpa in Moskve v EU-ju, se že ves čas zavzema za pogajanja o koncu vojne v Ukrajini, obenem pa zavrača kakršno koli vojaško pomoč Kijevu.

Sorodna novica Zelenski: Kijev ni vedel ničesar o pogovorih med Rusijo in ZDA. Lavrov: Zakaj naj Evropa sodeluje?

Fico: Predstavniki EU-ja ne bi smeli biti vpleteni v pogovore

Slovaški premier Robert Fico je medtem dejal, da uslužbenci EU-ja nimajo mandata za udeležbo v pogovorih v Parizu. Kot je dejal, razprava o evropski varnosti in vojni v Ukrajini ne zadeva EU-ja, udeležba predstavnikov Unije pa po Fičevih besedah škoduje zaupanju v zvezo.

Glede napotitve enot v Ukrajino je Fico dejal, da to vprašanje zadeva le Združene narode in dvostranske dogovore in je tema, s katero EU nima veze.

Kremelj: Dobro bi bilo, če bi govorili o koncu vojne

Rusija pozdravlja današnje srečanje evropskih voditeljev v Parizu o vojni v Ukrajini, so medtem sporočili v Kremlju. Dobro pa bi bilo, če bi evropski voditelji govorili o koncu vojne namesto o njenem nadaljevanju, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, potem ko je zunanji minister Sergej Lavrov ocenil, da želi Evropa nadaljevati vojno.

Rusija pravi, da se vojna, ki jo je začela pred skoraj tremi leti, podaljšuje zaradi dobave zahodnega orožja Ukrajini. Peskov je vprašanje morebitne napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino označil za težavno, saj vključuje oborožene sile držav članic Nata.

Za takšno napotitev obstajajo pravila, je poudaril. "Vendar do zdaj o tem ni bilo nobenih konkretnih razprav," je dodal Peskov.