Nekdanji vojaki so v Pariz po poročanju Guardiana prileteli z ločenimi poleti v zadnjih nekaj mesecih, potem ko so leta 2022 in 2023 prvotno pobegnili iz Rusije v Kazahstan.

"Ko sem pristal v Franciji, sem lahko prvič polno zadihal. Občutil sem mir in svobodo ... Najhujše je bilo za menoj," je v intervjuju za Guardian povedal nekdanji ruski pogodbeni vojak Aleksander, ki je bil poslan v Ukrajino in je dezertiral poleti leta 2023.

Po navedbah aktivistov za človekove pravice in skupin, ki pomagajo vojakom pri begu, je od začetka ruske vojaške agresije v Ukrajini na desettisoče ruskih vojakov dezertiralo ali zavrnilo ukaze za vojskovanje.

Zahod se je dolgo ukvarjal z odločitvijo, ali naj sprejme ruske dezerterje, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, ali jih obravnavati kot junake, potencialno grožnjo varnosti ali vojne zločince. Čeprav so Evropska unija in njene države članice javno razpravljale o možnosti podelitve azila ruskim dezerterjem, pa odločitev ni bila sprejeta, kar je prebeglim ruskim vojakom otežilo pridobivanje azila.

"To je prvič, da je država EU-ja dovolila prihod skupine dezerterjev, ki niso imeli nobenih potnih dokumentov ali tujih potnih listov," je dejal Ivan Čuviliajev, ki je zadolžen za stike z javnostjo pri skupini Go By The Forest, pri kateri pomagajo ruskim vojakom pri dezertiranju in so sodelovali pri skupini šestih ruskih vojakov.

Ker večina ruskih dezerterjev ne more potovati v Evropo, doma pa se spopadajo z možnostjo dolgotrajnega zapora, jih večina pobegne v sosednje države, kot sta Armenija in Kazahstan, kamor lahko vstopijo brez potnega lista, a ostajajo ujeti brez možnosti, da bi lahko nadaljevali potovanje.

Moskva se zelo potrudi pri iskanju dezerterjev in bilo je več incidentov, ko so nekdanje vojake izsledili med skrivanjem v nekdanjih sovjetskih republikah, jih ugrabili ali deportirali nazaj v Rusijo. Njihov negotovi položaj je spodbudil glasnejše pozive protivojnih aktivistov, naj se vojakom zagotovi varno zatočišče in se jim omogoči poiskati zatočišče na zahodu.