Keir Starmer je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da je Ukrajina "nedvomno dokazala, da je na strani miru", ruski predsednik Putin pa "poskuša zavlačevati". "Svet potrebuje dejanja, ne pa praznih besed in pogojev. Zato je moje sporočilo jasno: Putin bo moral prej ali slej sesti za mizo," je po poročanju BBC-ja dejal Starmer.

Britanski premier je dejal, da je napočil čas za "pospešitev praktičnega dela", ki bo potrebno za mirovni dogovor. "To je trenutek, ko je treba nadaljevati prizadevanja za izid, ki ga želimo doseči: konec ubijanja, pravičen in trajen mir v Ukrajini ter trajno varnost za vse nas," je dejal.

Starmer je dejal, da koalicija voljnih združuje partnerje iz celotnega EU-ja ter Kanade, Avstralije in Nove Zelandije, podpirajo pa jo tudi druge države, med njimi Japonska. Skupina je večja, kot je bila ob ustanovitvi pred dvema tednoma, je dejal.

Udeleženci sestanka so se strinjali, da morajo preiti v "operativno fazo", je dejal Starmer in dodal, da zdaj pridobivajo "politični in vojaški zagon".

Na današnjem vrhu so razpravljali tudi o načinih za kratkoročno in dolgoročno krepitev vojaške zmogljivosti Ukrajine, kar bo po besedah Starmerja okrepilo pritisk na Kremelj. Dodal je, da se morajo prizadevanja tistih, ki podpirajo Ukrajino, nadaljevati, vključno z ohranjanjem vojaške pomoči in nadaljevanjem sankcij, da bi "oslabili Putinov vojni stroj in ga pripeljali za pogajalsko mizo".

Dejal je še, da so na vrhu razpravljali o načinih za kratkoročno in dolgoročno krepitev vojaške zmogljivosti Ukrajine, s čimer bi pritisnili na Kremelj, govorili pa so tudi o uporabi zaseženega ruskega premoženja, kar pa je po njegovih besedah "zapleteno vprašanje".

Pri vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino sodelovati tudi ZDA, dodaja Starmer. "Jasno sem dejal, da bo premirje treba skleniti v sodelovanju z ZDA. Z njimi smo v stiku vsak dan," je dejal na novinarski konferenci.

Starmer: Putin poskuša odlašati

Po petkovem večernem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem je Starmer dejal, da rusko "popolno neupoštevanje" ameriškega predloga o prekinitvi ognja "samo dokazuje, da Putin ne misli resno glede miru".

Putin je pred dnevi sicer načelno podprl predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, a dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki.

"Putin poskuša odlašati, češ da je potrebna skrbna študija pred morebitno prekinitvijo ognja, vendar mora svet videti ukrepanje, ne študij ali praznih besed in nesmiselnih pogojev. Moje sporočilo Kremlju ne bi moglo biti jasnejše – ustavite barbarske napade na Ukrajino enkrat za vselej in privolite v prekinitev ognja zdaj," je Starmer še dejal pred srečanjem. Med videonagovorom svetovnim voditeljem pa je še opozoril: "Putin skuša odložiti dosego miru. Če bi bil resen glede miru, mora končati barbarske napade na Ukrajino in privoliti v premirje."

Virtualnega srečanja t. i. koalicije voljnih naj bi se sicer udeležilo 25 voditeljev. Med njimi so predstavniki več evropskih držav, Evropske komisije, zveze Nato, Kanade in drugih. Še vedno pa ni jasno, ali se ga bo udeležila italijanska premierka Giorgia Meloni. Poslanec iz njene stranke Bratje Italije Giangiacomo Calovini je za BBC dejal, da je "prezgodaj" govoriti o napotitvi mirovnih sil v Ukrajino. Dodal je, da v Rimu "vsekakor niso proti pošiljanju italijanskih vojakov, da bi pomagali prebivalstvu, vendar vojake lahko pošljemo samo, če obstaja jasen mandat ZN-a, za zdaj pa je to nemogoče".

Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini pred dvema tednoma v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo približno 20 držav.

Zelenski: Naše enote niso obkoljene

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so njihovi vojaki v Kurski oblasti na zahodu države zavzeli še dve vasi, in sicer Rubanščina in Zaolešenka, ki so jih v nepričakovani ofenzivi avgusta lani zavzele ukrajinske sile. Obe vasi ležita v bližini mesta Sudža, ki so ga ruske oblasti osvojile že v četrtek.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zanikal, da bi Rusi obkolili ukrajinske enote v Kurski oblasti, kar je sicer v petek izjavil ameriški predsednik Donald Trump. "Naše enote niso obkoljene," je Zelenski zapisal na družbenih medijih in dodal, da "še naprej zadržujejo ruske in severnokorejske skupine v Kurski oblasti".

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukrajinske vojake pri Kursku v petek pozval k predaji, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes dejal, da se čas izteka. "Ponudba za ohranitev življenj ukrajinskih vojakov še vedno velja, vendar ne bo trajala v nedogled," je Peskov povedal za rusko državno tiskovno agencijo Tass.

Putin je predtem dejal, da je Moskva začela obnavljati odnose z ZDA, potem ko so bili "praktično zreducirani na nič, saj jih je prejšnja ameriška administracija uničila", poroča CNN.

Obe strani sta ponoči izvedli tudi nove obsežne napade z brezpilotniki. Po navedbah ukrajinske vojske je zračna obramba ponoči nad 14 regijami sestrelila 130 ruskih letalnikov. Kijev je prav tako sporočil, da je število ranjenih v petkovem ruskem napadu na mesto Krivi Rog v osrednjem delu države naraslo na 14. Med njimi sta tudi dva otroka.

Tarča napadov z letalniki je bilo tudi več ruskih oblasti. Kot je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo, je zračna obramba ponoči sestrelila 126 ukrajinskih letalnikov. Od tega so jih 64 sestrelili nad Volgograjsko in Voroneško oblastjo.

Mednarodna komisija: Rusija zagrešila vrsto zločinov

Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija o Ukrajini, ki jo je ustanovil Svet ZN-a za človekove pravice, je ugotovila, da je Rusija med invazijo zagrešila vrsto zločinov, tudi zločine proti človečnosti. "Komisija je ugotovila, da so ruske oblasti izvajale prisilna izginotja in mučenje kot zločine proti človečnosti. Oboje je bilo storjeno kot del obsežnega in sistematičnega napada na civilno prebivalstvo in v skladu z državno politiko," piše v poročilu komisije.

Ruske oblasti so pridržale mnogo civilistov, številni izmed njih so pogrešani že mesece in leta, nekateri pa so v ujetništvu umrli. Rusija je tudi "sistematično uporabljala mučenje proti nekaterim kategorijam pripornikov za pridobivanje informacij", še piše v poročilu.

Komisija je pri tem opozorila, da sta obe strani zagrešili vojne zločine, ko sta z letalniki ubili ali ranili ljudi. V poročilu so podrobno opisane tudi kršitve človekovih pravic, ki so jih ukrajinske oblasti zagrešile proti ljudem, obtoženim kolaboracije.