Po petkovem večernem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem je Starmer dejal, da rusko "popolno neupoštevanje" ameriškega predloga o prekinitvi ognja "samo dokazuje, da Putin ne misli resno glede miru".

Putin je pred dnevi sicer načelno podprl predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, a dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki.

"Putin poskuša odlašati, češ da je potrebna skrbna študija pred morebitno prekinitvijo ognja, vendar mora svet videti ukrepanje, ne študije ali praznih besede in nesmiselnih pogojev. Moje sporočilo Kremlju ne bi moglo biti jasnejše: Ustavite barbarske napade na Ukrajino enkrat za vselej in privolite v prekinitev ognja zdaj," je Starmer še dejal pred srečanjem. Med videonagovorom svetovnim voditeljem pa je še opozoril: "Putin skuša odložiti dosego miru. Če bi bil resen glede miru, mora končati barbarske napade na Ukrajino in privoliti v premirje."

Virtualnega srečanja t. i. koalicije voljnih naj bi se sicer udeležilo 25 voditeljev. Med njimi so predstavniki več evropskih držav, Evropske komisije, zveze Nato, Kanade in drugih. Še vedno pa ni jasno, ali se ga bo udeležila italijanska premierka Giorgia Meloni. Poslanec iz njene stranke Bratje Italije Giangiacomo Calovini je za BBC dejal, da je "prezgodaj" govoriti o napotitvi mirovnih sil v Ukrajino. Dodal je, da v Rimu "vsekakor niso proti pošiljanju italijanskih vojakov, da bi pomagali prebivalstvu, vendar "vojake lahko pošljemo samo, če obstaja jasen mandat ZN-a, za zdaj pa je to nemogoče".

Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini pred dvema tednoma v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo okoli 20 držav.

Ruske sile v Kurski oblasti osvojile še dve naselji

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so njihovi vojaki v Kurski oblasti na zahodu države zavzeli še dve vasi, in sicer Rubanščina in Zaolešenka, ki so jih v nepričakovani ofenzivi avgusta lani zavzele ukrajinske sile. Obe vasi ležita v bližini mesta Sudža, ki so ga ruske oblasti osvojile že v četrtek.

Putin je predtem ukrajinske sile, ki vztrajajo v Kursku, pozval, naj se predajo in jih obtožil, da so zagrešile zločine proti civilistom. Dodal je še, da je Moskva začela obnavljati odnose z ZDA, potem ko so bili "praktično zreducirani na nič, saj jih je prejšnja ameriška administracija uničila", poroča CNN.

Obe strani sta ponoči izvedli tudi nove obsežne napade z brezpilotniki. Po navedbah ukrajinske vojske je zračna obramba ponoči nad 14 regijami sestrelila 130 ruskih dronov. Kijev je prav tako sporočil, da je število ranjenih v petkovem ruskem napadu na mesto Krivi Rog v osrednjem delu države naraslo na 14. Med njimi sta tudi dva otroka.

Tarča napadov z droni je bilo tudi več ruskih regij. Kot je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo, je zračna obramba ponoči sestrelila 126 ukrajinskih dronov. Od tega so jih 64 sestrelili nad Volgograjsko in Voroneško oblastjo.

Mednarodna komisija: Rusija zagrešila vrsto zločinov

Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija o Ukrajini, ki jo je ustanovil Svet ZN-a za človekove pravice, je ugotovila, da je Rusija med invazijo zagrešila vrsto zločinov, tudi zločine proti človečnosti. "Komisija je ugotovila, da so ruske oblasti izvajale prisilna izginotja in mučenje kot zločine proti človečnosti. Oboje je bilo storjeno kot del obsežnega in sistematičnega napada na civilno prebivalstvo in v skladu z državno politiko," piše v poročilu komisije.

Ruske oblasti so pridržale številne civiliste, mnogi od njih so pogrešani že mesece in leta, nekateri pa so v ujetništvu umrli. Rusija je tudi "sistematično uporabljala mučenje proti nekaterim kategorijam pripornikov za pridobivanje informacij", še piše v poročilu.

Komisija je pri tem opozorila, da sta obe strani zagrešili vojne zločine, ko sta z droni ubili ali ranili ljudi. V poročilu so podrobno opisane tudi kršitve človekovih pravic, ki so jih ukrajinske oblasti zagrešile proti osebam, obtoženim kolaboracije.