CNN in Wall Street Journal sta prejšnji teden, sklicujoč se na neimenovane vire, poročala, da je Iran Rusiji predal balistične rakete kratkega dosega.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je na omrežju Telegram sporočilo, da je na pogovor poklicalo iranskega odpravnika poslov Šahriarja Amuzegarja in ga opozorilo na posledice na odnose med državama, če je informacija resnična.

Predtem je iranska tiskovna agencija Labour News Agency poročala, da je brigadir Fazlolah Nozari iz iranske revolucionarne garde, dejal, da "Rusiji ni bila poslana nobena raketa" in da obtožbe predstavljajo "neke vrste psihološko vojno".

"Iran ne podpira nobene od strani v ukrajinsko-ruskem konfliktu," je dejal Nozari.

Tudi Moskva je zanikala resničnost poročil.

Zahodni in ukrajinski uradniki so pred tem že večkrat dejali, da obstajajo prepričljivi dokazi o tem, da je Iran Rusiji dobavljal tehnologijo, kot so brezpilotna letala šahed.

Tiskovni predstavnik EU-ja za zunanje zadeve Peter Stano je sporočil, da ima EU "verodostojne informacije o dobavi iranskih balističnih raket Rusiji". Dejal je, da bi, če so informacije resnične, to "pomenilo bistveno stopnjevanje iranske podpore nezakoniti agresivni vojni Rusije proti Ukrajini". Stano je še dodal, da se bodo države EU-ja na to odzvale s sankcijami.

Kijev je prejšnji teden dejal, da poglabljanje vojaškega sodelovanja med Teheranom in Moskvo ogroža Ukrajino, Evropo in Bližnji vzhod, ter pozval mednarodno skupnost, naj poveča pritisk na Iran in Rusijo.

Kakršen koli iranski prenos balističnih raket v Rusijo bi pomenil močno zaostritev vojne v Ukrajini, so v petek sporočile Združene države Amerike, njihovo sporočilo pa je ponovil tudi tiskovni predstavnik Nata, ki je dejal, da je vojaška zveza seznanjena s poročili medijev, vendar ni potrdil, ali so resnična.

Nad Latvijo strmoglavil ruski letalnik iranske izdelave

Vrhovni poveljnik latvijskih oboroženih sil general Leonids Kalninš je na novinarski konferenci dejal, da se je eksplozivna bojna glava zagozdila pol metra globoko v tleh in da so jo nevtralizirali na kraju samem, tako da ni prišlo do detonacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To je po njegovih besedah vojaškim obveščevalcem omogočilo, da so zbrali vse razbitine brezpilotnika za nadaljnjo preiskavo, z njenimi podrobnostmi pa bodo seznanili vse partnerice v zvezi Nato. Zaradi potekajoče preiskave pa ni pojasnil, kje in kdaj so razstrelivo dezaktivirali.

Poveljnik latvijskih zračnih sil polkovnik Viesturs Masulis je ob tem poudaril, da letalnik ni bil usmerjen v vojaško tarčo v Latviji, ampak ga je tja nekako zaneslo. Pojasnil je, da ga je njihova zračna obramba opazila, ko je bil še globoko v beloruskem zračnem prostoru, zato so imeli dovolj časa za odziv.

Obrambni minister Andris Spruds pa je povedal, da je vojska na obmejno območje že poslala dodatne mobilne protiletalske enote.

Latvija, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze, meji pa na Rusijo in Belorusijo ter je članica Evropske unije in Nata, ima napete odnose z Moskvo, ki so se po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 še poslabšali.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je v nedeljo opozoril, da so se kršitve zračnega prostora ob vzhodnih mejah Nata povečale.

Članica Nata Romunija, ki meji na Ukrajino, je v nedeljo sporočila, da je rusko brezpilotno letalo, usmerjeno proti civilni infrastrukturi v Ukrajini, ponoči kratko vstopilo v njen zračni prostor. Od začetka ukrajinske vojne je sicer Bukarešta poročala že o številnih primerih padcev ostankov sestreljenih ruskih brezpilotnih letalnikov na njeno ozemlje ob reki Donavi.

Tudi Poljska je zaznala vsaj dva primera, ko so ruske rakete ali letalniki kršili njen zračni prostor, nazadnje decembra.

Poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je po omenjenih nedeljskih vdorih ruskih letalnikov v latvijski in romunski zračni prostor pozval Nato k skupnemu odgovoru, poroča poljska tiskovna agencija PAP.