To piše v skupni izjavi ukrajinske in ameriške delegacije po njunih pogovorih v Džedi o končanju vojne.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je povedal, da bodo predlog zdaj posredovali Rusiji, za katero upa, da ga bo sprejela. "Žogica je na njihovi strani," je nadaljeval in ponovil, da si Trump želi čimprejšnje končanje vojne. Če Rusija ne bo privolila v prekinitev ognja, "potem bomo žal vedeli, kaj je ovira za mir", je še dodal na novinarski konferenci.

Na vprašanje, ali ameriški predlog vključuje popolno prekinitev ognja in ne le prekinitvi ognja v zraku in na morju, je odgovoril z da. Meni, da se vojna lahko konča le s pogajanji, za to pa se mora streljanje ustaviti.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz pa je pojasnil, da sta se delegaciji podrobno pogovarjali o tem, kako se bo vojna končala in kakšna zagotovila bodo imeli za dolgoročno varnost. Povedal je, da se bo o tem v prihodnjih dneh pogovoril z rusko stranjo. "Od tega, ali se bo vojna končala, smo prešli k temu, kako se bo končala," je še dodal.

Predsednik ZDA Donald Trump je izrazil upanje, da bo Rusija sprejela načrt za prekinitev ognja. Dodal je, da meni, da bo ta teden govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da bodo v nekaj dneh dosegli popolno prekinitev ognja.

Moskva ne izključuje stikov z ZDA v prihodnjih dneh

Ruska tiskovna agencija RIA poroča, da je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da ne izključuje stikov s predstavniki ZDA v prihodnjih nekaj dneh.

Trump je namreč pred tem dejal, da bi lahko že v torek ali sredo sledilo srečanje med predstavniki ZDA in Rusije.

Trump je še dejal, da bo v Belo hišo znova povabil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Zelenski: ZDA bodo morale zdaj prepričati Rusijo

ZDA bodo zdaj morale prepričati Rusijo, da sprejme predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, je sporočil ukrajinski predsednik.

"Ukrajina pozdravlja ta predlog, menimo, da je pozitiven, in smo pripravljeni narediti takšen korak. ZDA morajo o tem prepričati Rusijo. Ameriška stran razume naše argumente," je v svojem večernem nagovoru povedal Zelenski.

Jermak pa je dejal, da bo morala Rusija zdaj jasno pokazati, ali si želi miru. "Rusija mora zelo jasno povedati, ali želi mir ali ne, ali želi končati to vojno, ki jo je začela, ali ne," je povedal novinarjem in dodal, da je Kijev danes pokazal, da si želi mir.

Po pogovorih sta se delegaciji dogovorili, da bosta imenovali pogajalski skupini in se takoj začeli pogajati o trajnem miru, ki bo zagotovil dolgoročno varnost Ukrajine. Prav tako sta se zavzeli za čimprejšnjo sklenitev dogovora o izkoriščanju ukrajinskih naravnih virov, piše v izjavi, objavljeni na spletni strani ukrajinskega predsednika.

Obnova ameriške pomoči

Iz Kijeva so medtem sporočili, da so po pogovorih v Džedi ZDA obnovile vojaško pomoč Ukrajini. "Lahko potrdim, da je bila ameriška vojaška pomoč obnovljena. Sporazumi se izvajajo," je na Facebooku sporočil Pavlo Palisa, namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika.

ZDA bodo obnovile tudi izmenjavo obveščevalnih podatkov Ukrajini.

Delegaciji sta razpravljali tudi o pomenu humanitarne pomoči kot delu mirovnega procesa, vključno z izmenjavo vojnih ujetnikov, izpustitvijo civilnih pripornikov in vrnitvijo prisilno premeščenih ukrajinskih otrok. Ukrajinska delegacija je prav tako znova poudarila, da morajo biti v mirovni proces vključene tudi evropske zaveznice.

Costa in von der Leyen pozdravila novice iz Džede

Na omrežju X sta že oglasila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki sta pozdravila novice iz Džede kot "pozitiven razvoj".

"Pozdravljamo današnjo novico iz Džede o ameriško-ukrajinskih pogovorih, vključno s predlogom za dogovor o prekinitvi ognja ter ameriško obnovitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov in varnostne pomoči," sta na omrežju X zapisala Costa in von der Leyen.

Dodala sta, da je EU pripravljen odigrati svojo vlogo v prihajajočih mirovnih pogajanjih.

Na pogovore se je odzval tudi poljski premier Donald Tusk, ki jih je označil za pomemben korak k miru. "Evropa je pripravljena pomagati pri doseganju pravičnega in trajnega miru," je še zapisal na omrežju X.

Britanski premier Keir Starmer pa je čestital ameriškemu predsedniku Trumpu in ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu za ta preboj. "Rusija se mora zdaj strinjati s prekinitvijo ognja in koncem spopadov," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Golob: Slovenija premirje kot prvi korak k pogajanjem zagovarjala že nekaj časa

Dogovor je pozdravila tudi slovenska politika. Premier Robert Golob je na omrežju X zapisal:
"Da je premirje prvi korak na poti k mirovnim pogajanjem, je Slovenija zagovarjala že nekaj časa, in zdaj je priložnost, da se uresniči. Pozivamo Rusijo, da predlog sprejme in omogoči prekinitev spopadov."

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa je na omenjenem omrežju zapisalo, da gre za pomemben korak k pravičnemu in trajnemu miru za Ukrajino. "Še naprej smo zavezani podpori trajnega miru in dolgoročne varnosti Ukrajine. Poudarjamo tudi pomen vseh humanitarnih prizadevanj, zlasti prisilno razseljenih ukrajinskih otrok, da se vrnejo domov. Žoga je zdaj na ruskem dvorišču," so dodali.

Ukrajinsko delegacijo je vodil vodja kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrij Jermak, v njej pa sta bila še zunanji minister Andrij Sibiga in obrambni minister Rustem Umerov.

Nasproti sta jim sedela ameriški zunanji minister Rubio in svetovalec za nacionalno varnost Waltz.

Jermak: Ukrajina potrebuje varnostna zagotovila

Jermak je pred pogovori dejal, da Ukrajina želi mir in je nanj pripravljena, a potrebuje varnostna zagotovila. "Pripravljeni smo storiti vse, da bi dosegli mir," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ob prihodu na pogovore.

Kot je v ponedeljek dejal ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff, je namen pogovorov določiti okvir za mirovni sporazum in začetno ustavitev ognja med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinska stran naj bi po napovedih na srečanju predstavila predlog o delni prekinitvi ognja z Rusijo, in sicer v zraku in na morju.

Zelenski, ki se je v ponedeljek v Savdski Arabiji srečal s savdskim vodstvom, je omenjeni predlog pretekli teden predstavil voditeljem članic EU-ja na izrednem vrhu v Bruslju.

Savdska Arabija je sicer februarja gostila tudi pogovore med ameriškimi in ruskimi predstavniki, na katerih so govorili o obnovi odnosov med Moskvo in Washingtonom, pa tudi o Ukrajini.

Rubio: Ukrajina bo morala za mirovni sporazum popustiti

Ukrajina bo morala za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo popustiti, je v ponedeljek, na predvečer pogovorov v Džedi, dejal zunanji minister ZDA Rubio. Po njegovih besedah bo težko prepričati Rusijo, da se odreče polotoku Krim, ki si ga je enostransko priključila leta 2014, poročajo ameriški mediji.

To je prvo srečanje ukrajinskih in ameriških predstavnikov po februarskem obisku Zelenskega v Beli hiši, ko sta se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zapletla v javni prepir. Washington je od takrat prekinil vojaško pomoč Ukrajini.

Predsednik Zelenski upa, da bodo pogovori v Džedi oživili "pragmatične" vezi z ZDA. "Upamo na praktične rezultate," je pred pogovori na družabnem omrežju X pozno v ponedeljek zapisal Zelenski. "Stališče Ukrajine v teh pogovorih bo v celoti konstruktivno."

Pri katerih vprašanjih bo moral Kijev popustiti, Rubio ni pojasnil, je pa poudaril, da bo podobno morala ravnati tudi Moskva. Kot primer popuščanja je navedel morebitni dogovor o nenapadanju energetske infrastrukture.

Krepitev povezav med Savdsko Arabijo in Ukrajino

Rubio je v Džedo pripotoval v ponedeljek in se tam srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom. Z dejanskim voditeljem monarhije se je srečal tudi Zelenski, ki je po sestanku na omrežju X poudaril pomen izmenjav vojnih ujetnikov in vrnitve ukrajinskih otrok iz Rusije za krepitev zaupanja v diplomacijo.

V skupni izjavi, ki jo je posredovala savdska tiskovna agencija SPA, sta voditelja navedla, da bosta okrepila naložbene odnose med državama v sektorjih, kot so energetika, živilska industrija in infrastruktura, je še navedeno v skupni izjavi.

Ukrajina Moskvo obtožuje, da je od začetka invazije leta 2022 ugrabila in v Rusijo odpeljala več tisoč otrok. V povezavi s tem je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija sicer vztraja, da so otroke zgolj evakuirali z območij spopadov.