Kot je še dejal v nočnem nagovoru, Rusi ves čas uničujejo vse, kar bi branilci lahko uporabili za utrditev položajev.

Analitiki iz Kijeva ocenjujejo, da ukrajinska stran obvladuje le še južni del Bahmuta, proruske oblasti regije Doneck pa zatrjujejo, da ruska vojska nadzoruje vse ceste v mesto.

Kot je še dejal Zelenski, je "hvaležen prav vsakemu, ki junaško brani" območje. Ob tem je vnovič pozval Zahod, naj jim pošlje sodobna vojaška letala, da bi lahko "celotno ozemlje države branili pred ruskim terorjem".

Moskva trdi, da je na jugu Rusije sestrelila ukrajinska letalnika

Oblasti v Moskvi so sporočile, da so njihove sile ponoči sestrelile dve ukrajinski brezpilotni letali, ki sta merili na civilno infrastrukturo na jugu Rusije. To je zadnji v nizu incidentov z letalniki v Rusiji, za katere je Moskva okrivila Kijev.

"Režim v Kijevu je poskušal uporabiti brezpilotni letali za napad na civilno infrastrukturo v regiji Krasnodar in republiki Adigeja," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so letalnika nevtralizirale ruske enote za elektronsko bojevanje.

Ostanke treh brezpilotnih letal so ponoči odkrili tudi na ulicah stanovanjskih območij Belgoroda, prestolnice regije, ki prav tako meji na Ukrajino, je povedal tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov.

O domnevnem incidentu z letalnikom so poročali tudi iz ruske metropole Sankt Peterburg. Na tamkajšnjem letališču Pulkovo so danes začasno ustavili vse polete, potem ko so nad mestom opazili neidentificiran predmet, podoben letalniku. Po neuradnih informacijah ruskih medijev so napotili bojna letala, da preverijo razmere, vendar niso ničesar ugotovila.

Lokalne oblasti v mestu Tuapse v regiji Krasnodar so medtem sporočile, da je v rafineriji nafte v tamkajšnjem pristanišču ponoči izbruhnil velik požar. Ogenj je zajel 200 kvadratnih metrov površine, preden so ga pogasili. Na posnetkih je bilo na nebu videti stebre dima, prebivalci pa so poročali o eksplozijah.

Predstavniki oblasti vzroka za požar niso navedli. Na več kanalih na Telegramu pa so se pojavila nepotrjena poročila o domnevnih napadih z droni na rafinerijo, ki leži na obali Črnega morja, razmeroma blizu Ukrajine in polotoka Krim. Ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti je ob sklicevanju na službe za nujno pomoč poročala, da so v bližini rafinerije opazili dron.

ZDA: Kitajska je očitno izbrala stran

Medtem pa je tiskovni predstavnik ameriškega državnega sekretarja Ned Price na redni novinarski konferenci opozoril, da je v ukrajinski vojni Kitajska "očitno izbrala stran" in da ima na razpolago bolj sofisticirano tehnologijo in vire, da bi z njimi lahko zalagala ruske sile v Ukrajini.

Price je poudaril, kako velik pomen imajo iranski droni v Ukrajini, ko obstreljujejo civilne tarče in energetsko infrastrukturo, a opozoril, da bi bile lahko posledice kitajske vpletenosti v vojni “potencialno strahotne in tragične", povzema Guardian.

Ameriška finančna ministrica v Kijevu obljubila dodatno pomoč

Finančna ministrica ZDA Janet Yellen pa je v ponedeljek nenapovedano obiskala Kijev, kjer je najavila sprostitev dodatne gospodarske pomoči za Ukrajino v vrednosti 1,25 milijarde dolarjev. To je prvi sveženj iz deset milijard dolarjev vrednega paketa finančne pomoči Ukrajini, ki ga je konec lanskega leta potrdil zvezni kongres v Washingtonu.

Janet Yellen je v pogovoru z Zelenskim v Kijevu ponovila to, kar je predsednik ZDA Joe Biden že večkrat povedal, med drugim prejšnji teden ob obisku Kijeva. ZDA bodo Ukrajini stale ob strani, dokler bo to potrebno, je sporočilo ameriško ministrstvo za finance.

Po navedbah Kijeva se je Zelenski zahvalil ZDA za trajno podporo od začetka ruske invazije februarja lani. ZDA so Ukrajini v zadnjem letu namreč že namenile 13 milijard dolarjev gospodarske pomoči.

Biden je Ukrajini obljubil tudi dodatno vojaško pomoč v višini do 460 milijonov dolarjev. S tem je skupna vojaška, finančna in humanitarna pomoč ZDA Ukrajini v zadnjem letu narasla na 50 milijard dolarjev.

Vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni se je prav tako v ponedeljek po telefonu pogovarjal z načelnikom štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, generalom Markom Milleyjem. Zalužni je v tem pogovoru poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje ameriška bojna letala F-16, do česar pa Washington še naprej ostaja zadržan.

Srbija: Orožja ne prodajamo niti Rusiji niti Ukrajini

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu".

Vučević se je s tem odzval na prispevek ruskega provladnega novičarskega portala Mash o tem, da je Srbija svoje orožje izvozila v Ukrajino. Po navedbah portala je srbsko podjetje za proizvodnjo orožja Krušik, ki je v državni lasti, izvozilo 3500 122-mm raket M21 v Turčijo, ta pa jih je potem dostavila Ukrajini prek Slovaške.

Portal je obenem objavil posnetek vojaškega skladišča v Bratislavi, kjer so domnevno skladiščili 3500 raket iz Krušika. Priložil je tudi dokumente, ki po njihovih navedbah razkrivajo, kako so rakete prek Turčije in Slovaške prispele do ukrajinskega obrambnega ministrstva.

"Mi našega orožja in vojaške opreme ne prodajamo niti eni strani v tej vojni. Ali ga zasebne družbe kupujejo na tretjih trgih in prodajajo družbam v nekih drugih državah, pa ni vprašanje za Srbijo," je navedbe ruskega portala zanikal Vučević.

Navedbe portala so zanikali tudi v podjetju Krušik. Kot so zatrdili, niso na nikakor povezani s prodajo tega orožja končnemu uporabniku iz Ukrajine. Izrazili so tudi sum o avtentičnosti objavljenih dokumentov.

Zakon o izvozu in uvozu orožja in vojaške opreme določa, da končni kupec, v tem primeru Turčija, orožja ne more izvoziti naprej brez odobritve pristojnega ministrstva države izvora, v tem primeru Srbije.

Srbija obsoja agresijo, a sankcij ne želi

Srbija, ki velja za tradicionalno rusko zaveznico, je obsodila rusko agresijo v Ukrajini, a še vedno ne želi uvesti sankcij proti Rusiji. Bruselj je Beograd med drugim tudi v širitvenem poročilu pozval, naj uskladi svojo zunanjo politiko z Evropsko unijo, kar pomeni tudi pridružitev sankcijam Zahoda proti Rusiji.

Srbija Rusiji prav tako ni pripravljena pomagati vojaško. Kot je dejal šef ukrajinskih obveščevalcev Kirilo Budanov v intervjuju za mrežo Voice of America (VOA), "bolj ali manj resno orožje" Rusiji pošilja le Iran.

"Kar zadeva druge države, Rusija poskuša kupiti kar koli kjer koli, ker ima res velike probleme. Srbija, od katere so vsi v Rusiji veliko pričakovali, ji orožja ni hotela poslati," je dodal Budanov.

Putin dokončno prekinil sodelovanje v pogodbi Novi Start

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem s podpisom ustreznega zakona dokončno potrdil prekinitev sodelovanja Rusije v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start, so sporočili iz Moskve. Prekinitev je Putin napovedal prejšnji teden, a ob tem poudaril, da Rusija s tem od pogodbe ne odstopa.

Zakon o začasni prekinitvi sodelovanja pri pogodbi je prejšnji teden najprej potrdila ruska duma oziroma spodnji dom ruskega parlamenta. Pozneje ga je soglasno potrdil tudi zgornji dom oziroma svet federacije. Zakon je tako čakal le še na podpis ruskega predsednika.

Putin je prekinitev sodelovanja zagovarjal s tem, da ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko si Washington prizadeva Moskvi zadati strateški poraz. Ruske oblasti je tudi pozval, naj bodo "pripravljene na preizkuse jedrskega orožja", če jih bo Washington izvedel prvi.

Pogodba Novi Start iz leta 2010 je zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550. To predstavlja skoraj 30-odstotno zmanjšanje glede na prejšnjo mejo, določeno leta 2002.