Nekdanji poslanec skupščine v zasedenem Lugansku Oleg Popov je umrl v eksploziji avtomobila na vzhodu Ukrajine. Neimenovani ukrajinski viri so potrdili, da so atentat nanj organizirali ukrajinski obveščevalci, ki naj bi bili prav tako odgovorni za smrt Ilije Kive, nekdanjega ukrajinskega poslanca, ki je bil ubit v Moskvi.

Današnji smrti sledita vzorcu napadov na proruske politike. Nazadnje je bil v napadu v Lugansku na začetku novembra ubit visoki predstavnik tamkajšnje separatistične uprave Mihail Filiponenko, za kar je prevzela odgovornost Ukrajina. Iz Kijeva so takrat opozorili, da bodo svojo pozornost še naprej usmerjali v vojne zločince in kolaborante, ki sodelujejo z Rusijo.

Podobno sporočilo je danes podal tiskovni predstavnik ukrajinske varnostne službe SBU, ko je potrdil smrt Kive, nekdanjega poslanca v parlamentu v Kijevu, ki je kmalu po ruski invaziji leta 2022 zaradi podpore invaziji ostal brez poslanskega mandata in prebegnil v Moskvo. Novembra ga je v odsotnosti na podlagi obtožnice, ki mu je med drugim očitala izdajo, na 14 let zapora obsodilo sodišče v Lvovu.

"Takšna usoda bo doletela tudi druge ukrajinske izdajalce in privržence Putinovega režima," je opozoril predstavnik obveščevalcev.

Ruski mediji so pred tem poročali o tem, da je bilo truplo Kive najdeno v predmestju Moskve, neimenovani viri francoske tiskovne agencije AFP iz ukrajinskega obrambnega sektorja pa so potrdili, da je njegov atentat organiziral SBU.

Prav tako naj bi bil SBU neposredno vpleten v smrt Popova, je za ukrajinsko tiskovno agencijo Interfax-Ukraine potrdil neimenovani vir. Po navedbah vira je bil Popov zakonita tarča zaradi svoje vpletenosti v vojaške aktivnosti okupacijskih oblasti.

Bidnova administracija poziva kongres k financiranju vojne

Medtem pa Bela hiša še kar poziva kongres k nadaljnji finančni pomoči Ukrajini, a ta ni nič kaj navdušen nad neskončno odprto pipico Kijevu.

Predsednik ZDA Joe Biden je danes javno pozval kongres, naj potrdi dodatno vojaško pomoč Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, in posvaril, da bi bilo pomanjkanje ameriške pomoči veliko darilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina.

"Če Putin zavzame Ukrajino, se ne bo ustavil tam, ampak bo šel naprej, kar je doslej dal jasno vedeti," je posvaril Biden. Dodal je, da če Rusija napade kakšno od članic zveze Nato, se bo zgodilo to, česar nihče v ZDA noče. "Ameriške sile se bodo bojevale z ruskimi silami," je dejal.

Podobno tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen, ki je opozorila, da bodo ZDA odgovorne za poraz Ukrajine, če kongres ne bo potrdil prošnje Bele hiše za financiranje Kijeva.

"Pogovarjala sem se s člani kongresa, tudi moji kolegi so se. Mislim, da razumejo, da gre za obupen položaj in da bomo odgovorni za poraz, če Ukrajini ne zagotovimo potrebnih sredstev, in tukaj mislim neposredno proračunsko podporo, saj je zelo nujna," je dejala.

Yellen je opozorila, da je ameriško financiranje Ukrajine ključnega pomena tudi za ameriške zaveznike v Evropi, ki prav tako zagotavljajo pomoč Kijevu v vojni z Rusijo.

"Ukrajini preprosto zmanjkuje denarja," je pojasnila. "Porabijo še več kot vsak dolar, ki ga dobijo od davčnih prihodkov, za plače vojakov in obrambo, in bili bi brez šol, bolnišnic ali urgenc, če ne bi bilo denarja, ki jim ga pošiljamo v podporo," je še dodala.

Ameriški senat naj bi danes začel razpravo o dodatni pomoči v višini okrog 30 milijard dolarjev, poroča Wall Street Journal, vendar pa možnosti za hitro potrditev ni, ker se republikanci in demokrati prepirajo glede ukrepov za zavarovanje južne meje ZDA.

Vodja demokratske večine Chuck Schumer je pripravil predlog zakona o dodatni proračunski porabi v višini več kot 110 milijard dolarjev, v katerem je poleg denarja za Ukrajino predvidena tudi pomoč Izraelu, humanitarna pomoč za Gazo, sredstva za migrante, Tajvan in druge namene.

Usoda dodatne porabe je nezanesljiva že v senatu z demokratsko večino, predlog zakona pa bo moral potrditi tudi predstavniški dom, kjer imajo večino republikanci, med katerimi jih precej nasprotuje pomoči za Ukrajino.

Zelenski ni nagovoril kongresa

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odpovedal nagovor ameriškemu kongresu zaradi zastoja pri vprašanju ameriškega financiranja, od katerega je po mnenju Kijeva, pa tudi ameriške finančne ministrice, odvisna usoda vojne proti Rusiji.

Zelenski bi moral v torek nagovoriti senat in predstavniški dom ameriškega kongresa, a je bilo srečanje v zadnjem trenutku odpovedano. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer po poročanju BBC-ja ni pojasnil, zakaj ni bilo nagovora Zelenskega, in je le dejal, da je imel ukrajinski predsednik neko zadevo v zadnjem trenutku.

Nagovor je bil sicer odpovedan nekaj ur po tem, ko je vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak dejal, da Ukrajini grozi "velika nevarnost" poraza v vojni z Rusijo, če ZDA ne bodo odobrile dodatne vojaške pomoči. "Težko bo obdržati enake položaje in ljudem resnično preživeti," je povedal v govoru na ameriškem Inštitutu za mir v Washingtonu DC.

Bela hiša še naprej pritiska na ameriški kongres, da odobri dodatno podporo Ukrajini, a kongresniki še vedno niso blizu dogovora o financiranju ukrajinskih vojaških prizadevanj.

"Zmanjkalo nam je denarja – in skoraj časa," je v pismu republikanskim in demokratskim voditeljem zapisala proračunska direktorica Bele hiše Shalanda Young.

Republikanski vodja predstavniškega doma Mike Johnson je v ponedeljek zavrnil zadnje prošnje za odobritev novih več deset milijard dolarjev pomoči Ukrajini, saj po njegovih besedah administraciji predsednika Joeja Bidna ni uspelo vsebinsko obravnavati nobene izmed skrbi glede pomanjkanja jasne strategije v Ukrajini.

"ZDA so edine sposobne hitro dobaviti pomoč"

Od začetka ruske vojaške agresije februarja 2022 je ameriški kongres odobril več kot 110 milijard dolarjev vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini, vendar Bela hiša že mesece opozarja, da je večina tega denarja že pošla.

Po mnenju direktorja inštituta American Enterprise Institute in nekdanjega profesorja na ameriški vojaški akademiji Fredericka Kagana imajo zamude pri financiranju že zelo resne posledice na ukrajinskem bojišču, kjer se trenutna protiofenziva proti Rusiji upočasnjuje, prihodnje operacije za ponovno pridobitev izgubljenega ozemlja pa so vprašljive.

"Ukrajinci so tukaj pred težko odločitvijo. Če niso prepričani, da bodo od ZDA dobili še kaj, potem morajo obraniti, kar imajo," je dejal za BBC.

Kar ukrajinska vojska potrebuje, so po njegovih besedah ​​tanki, oklepna vozila, lovska letala, brezpilotna letala in orožje dolgega dosega, in ZDA so edina država, ki lahko zagotovi to orožje in opremo hitro in v količinah, ki jih Ukrajina potrebuje v prihodnjem letu.