"Danes se je v Brovariju v kijevski oblasti zgodila strašna tragedija. Helikopter SES (državne službe za ukrepanje ob nesrečah) je strmoglavil, na kraju nesreče pa je izbruhnil požar. Bolečina je neizrekljiva," je Zelenski zapisal na družbenih omrežjih. "Naj vsi, ki jim je to črno jutro vzelo življenje, počivajo v miru," je dodal.

Notranjega ministra Denisa Monastirskega, njegovega namestnika Jevgenija Jenina in državnega sekretarja Jurija Lubkoviča, ki so v nesreči umrli, je Zelenski označil za prave ukrajinske domoljube.

Namestnik vodje predsednikovega kabineta Kirilo Timošenko je sporočil, da je umrlo 16 ljudi, 30 pa jih je bilo ranjenih, med njimi 12 otrok. "Velika izguba. Iskreno sožalje družinam vseh žrtev," je zapisal ukrajinski premier Denis Šmigalj.

Na tragični dogodek so se odzvali tudi v Bruslju. Ursula von der Leyen je na Twitterju izrekla sožalje družinam žrtev, Zelenskemu in celotni državi. Podobno tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, pri čemer je Monastirskega označil za "velikega prijatelja EU-ja".

Odzval se je tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. Sporočil je, da ga je tragedija v Brovariju močno pretresla, družinam žrtev, Zelenskemu in Šmigalju je izrazil sožalje in ponovil, da Slovenija še naprej stoji ob strani Ukrajini in njenemu narodu.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je nesrečo označila za grozljivo tragedijo in dejala, da je žalostna zaradi izgube številnih življenj. "V mislih sem z družinami žrtev, ranjenim pa želim hitro okrevanje," je zapisala in izrazila željo, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir.

Na nesrečo so se odzvali tudi na Otoku. Britanska notranja ministrica Suella Braverman je Monastirskega opisala kot "vodilno osebnost" v boju proti ruskim silam. Dodala je, da bo Velika Britanija vedno podpirala svoje ukrajinske prijatelje.

Putin ne dvomi o zmagi Rusije v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes izjavil, da ne dvomi, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Kot je dejal, bodo zmago zagotovili enotnost in solidarnost ruskega ljudstva, pogum in junaštvo ruskih vojakov ter ruska vojaška industrija. "Imamo nekaj, na kar se lahko zanesemo," je dodal med obiskom ruskega podjetja za proizvodnjo raket Almaz-Antey v Sankt Peterburgu, kamor se je odpravil ob 80. obletnici konca obleganja nekdanjega Leningrada. Kot je dejal, ruska podjetja proizvedejo približno toliko raket, kot vse države sveta skupaj, zato je zmaga "neizogibna".

Ruski predsednik je znova zagovarjal tudi cilje Moskve v Ukrajini. "Popolnoma upravičeno trdimo, da se borimo proti neonacizmu," je dejal in Kijev obtožil čaščenja ukrajinskega nacionalističnega voditelja Stepana Bandere. Dejal je tudi, da si Rusija že od leta 2014 prizadeva za mirno rešitev vojne v vzhodni Ukrajini, vendar to po njegovih besedah ni bilo mogoče.

Nova mobilizacija ruskih rezervistov?

Putin bi sicer lahko v prihodnjih dneh napovedal novo mobilizacijo rezervistov za vojno v Ukrajini, menijo strokovnjaki raziskovalnega Inštituta za preučevanje vojne (ISW).

Ukrajinske in zahodne obveščevalne službe so že večkrat opozorile na možnost nove mobilizacije sredi januarja, navaja ISW, ki je ob sklicevanju na ruske blogerje prav tako izjavil, da bi lahko Putin invazijo v Ukrajini uradno razglasil za vojno. Moskva sicer invazijo na Ukrajino še vedno označuje kot posebno vojaško operacijo, medtem ko je uporaba izraza vojna prepovedana v skladu z rusko kazensko zakonodajo.

V sklopu prve mobilizacije je Moskva lani vpoklicala 300.000 rezervistov, ruske oblasti pa so takrat poudarile, da bi v prihodnje morebitno dodatno povečanje ruskih enot temeljilo zgolj na prostovoljcih in profesionalnih vojakih ter ne na mobilizaciji rezervistov.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v torek naznanil prestrukturiranje vojske, da bi lahko ugodil zahtevi Kremlja po povečanju števila ruskih vojakov. Putin je namreč tik pred novim letom napovedal, da se bo število ruskih vojakov v prihodnje povečalo z 1,15 milijona na 1,5 milijona.

Putin bo uzakonil razveljavitev pogodb s Svetom Evrope

Putin je v torek predstavil predlog zakona, s katerim bi Rusija lahko uzakonila razveljavitev pogodb s Svetom Evrope. To med drugim zadeva evropsko konvencijo o človekovih pravicah, evropsko konvencijo o zatiranju terorizma in evropsko socialno listino.

Že prejšnji teden naj bi Putin ruski dumi predložil predlog zakona, s katerim je obsodil kazenskopravno konvencijo Sveta Evrope proti korupciji in naznanil, da se Moskva namerava odpovedati tudi polnopravnemu članstvu v Skupini držav za boj proti korupciji (Greco).

Rusija je bila 16. marca lani zaradi agresije na Ukrajino uradno izključena iz Sveta Evrope, katerega članica je bila od leta 1996. Septembra je nato za Rusijo uradno prenehala veljati evropska konvencija o človekovih pravicah, vendar pa na sodišču še vedno poteka več tisoč postopkov proti Rusiji, ki so bili vloženi še pred uradno izključitvijo iz Sveta Evrope.

V skladu s konvencijo je Rusija še vedno pogodbeno zavezana k izvajanju teh razsodb. Ruske oblasti so že sporočile, da jih ne bodo upoštevale.