Seja je bila sklicana zaradi vrste zadnjih ruskih napadov na civilne cilje v Ukrajini in vršilka dolžnosti koordinatorja humanitarne pomoči ZN-a Joyce Msuya je pozvala mednarodno skupnost, naj okrepi prizadevanja za konec vojne.

"Človeško trpljenje med rusko invazijo se nadaljuje, položaj postaja vse slabši in smrtni davek narašča," je dejala in navedla, da je po podatkih ZN-a v dveh letih in pol vojne umrlo 11.700 civilistov, 24.600 pa jih je bilo ranjenih.

"Nadaljevanje ruskih napadov po Ukrajini predstavlja tragičen začetek novega šolskega leta," je poročal začasni predstavnik sklada ZN-a za otroke (Unicef) v Ukrajini John Marks in navedel ruske napade na šolske objekte.

Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar, predsedujoči Varnostnemu svetu ZN-a v septembru, je dejal, da je od zadnjega zasedanja tega organa na to temo 1700 raket in brezpilotnih letal zadelo domove, šole in bolnišnice v Ukrajini.

"Rusija je uničila 80 odstotkov ukrajinske proizvodnje toplotne energije in tretjino zmogljivosti za proizvodnjo vodne energije. Samo junija je bilo 33 napadov na energetsko infrastrukturo," je dejal.

"To niso legitimni vojaški cilji in ti napadi so v očitnem nasprotju z določbami mednarodnega humanitarnega prava. Edini cilj je zatiranje civilnega prebivalstva in oteževanje njegovega življenja v prihajajočih zimskih mesecih," je dejal Žbogar in posebej opozoril na nevarnost morebitne jedrske nesreče.

Zahodne države Rusiji očitajo vojne zločine

Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je prav tako opozoril na ruske napade na zdravstvene objekte in energetsko infrastrukturo ter pozval članice ZN-a, naj zagotovijo sredstva za ukrajinsko obrambo in obnovo.

"Namesto da bi končala trpljenje, se je Rusija odločila, da močno poveča napade na šole in bolnišnice," je dejal namestnik britanske veleposlanice James Kariuki in spomnil, da humanitarno pomoč potrebuje 14 milijonov prebivalcev Ukrajine. Ruske napade je opredelil kot vojni zločin.

"Rusija vsak dan napada šole, bolnišnice, vrtce, nakupovalne centre, javni prevoz in stanovanjske objekte," je dejal francoski veleposlanik Nicolas de Riviere, napade označil za vojni zločin in pozval države članice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), naj izvedejo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Namestnik kitajskega veleposlanika Geng Šuang pa je dejal, da je prioriteta premirje, in ponovil stališče Pekinga, da je treba spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost vseh držav.

Nebenzja Kijev obtožil ubijanja nedolžnih

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je našteval ukrajinske napade na Rusijo in "kijevski režim" obtožil ubijanja nedolžnih civilistov, še posebej otrok. Zahodne države je obtožil, da so že osem let slepe za ukrajinski nacizem in fašizem, ki da muči in ubija Ruse, pri čemer je šel nazaj vse do začetka druge svetovne vojne.

Žbogar je dal besedo ukrajinskemu veleposlaniku Sergeju Kislici, ki je navedel ruske vojne zločine, kot so ukazi o usmrtitvah vojnih ujetnikov. "Rusija tepta Ustanovno listino ZN-a," je dejal in obsodil iransko in severnokorejsko prodajo orožja Rusiji.

"Ključni elementi ruske strategije so ubijanje civilistov in napadi na ključno infrastrukturo," je dejal in menil, da gre za logiko gangsterjev, s katero želijo prepričati zaveznike Ukrajine, da naj ne dovolijo napadov daleč v notranjost Rusije.