Sistemi zračne obrambe so proti tej raketi nemočni, je prepričan ruski predsednik.

V televizijskem nagovoru je Putin dejal, da je po ukrajinskih napadih z raketami dolgega dosega regionalni konflikt dobil značaj svetovnega konflikta, potem ko so ZDA pred dnevi Kijevu dovolile uporabo ameriških raket Atacms v napadih na rusko ozemlje, kar so že izkoristile ukrajinske sile in omenjene rakete uporabile v obmejni ruski pokrajini Kursk. V sredo je ukrajinska vojska prvič znotraj Rusije uporabila tudi britanske rakete dolgega dosega Storm Shadow.

Po besedah Putina sovražnik ni dosegel svojih ciljev in taka dejanja ne bodo vplivala na razmere v Ukrajini. Kot je zatrdil, zahodno orožje ne bo spremenilo poteka posebne vojaške operacije, kot Moskva uradno imenuje vojno v Ukrajini, v primeru stopnjevanja napetosti pa je napovedal sorazmerni odgovor Rusije.

"Menimo, da imamo pravico uporabiti svoje orožje proti vojaškim objektom tistih držav, ki dovolijo, da se njihovo orožje uporabi proti našim objektom," je dodal in tako zagrozil zaveznicam Ukrajine.

Ruski predsednik je še obljubil, da bodo v primeru uporabe hipersoničnega orožja pred tem opozorili civiliste.

Po virih francoske tiskovne agencije AFP je Rusija napad izvedla z eksperimentalno balistično raketo srednjega dosega. "Rusija morda želi s to zmogljivostjo ustrahovati Ukrajino in njene podpornike, vendar to ne bo spremenilo igre v tem konfliktu," je dejal neimenovani ameriški uradnik.

"Ukrajina je prestala nešteto ruskih napadov, vključno z raketami z bistveno večjimi bojnimi glavami od tega orožja," je nadaljeval in dodal, da ima Moskva verjetno le peščico takšnih eksperimentalnih raket. "ZDA bodo še naprej krepile pomoč Ukrajini, da bi okrepile zmogljivosti, vključno z zračno obrambo, in ji zagotovile najboljši mogoči položaj na bojišču," je še dodal.

Kot je povedal neimenovani ameriški uradnik, je Rusija pred tik pred napadom prek kanalov za zmanjšanje jedrskega tveganja vnaprej obvestila ZDA. Washington je sicer že v preteklih dneh opozoril Ukrajino in tesne zaveznike pred morebitno uporabo poskusne ruske balistične rakete srednjega dosega.

Kijev trdil, da gre za medcelinsko balistično raketo

Pred tem je ukrajinska vojska zatrdila, da je ruska vojska proti mestu Dnipro izstrelila več raket, med katerimi je bila tudi medcelinska balistična raketa.

Na Zahodu so nekateri podvomili o ukrajinskih navedbah. Kot poročata ABC in CBS, so neimenovani zahodni vir in neimenovana ameriška predstavnika namreč za televiziji dejali, da raketa najverjetneje ni bila medcelinska. Verjetno je šlo za balistično raketo, so dodali, medtem ko je eden od njih ocenil, da je šlo za balistično raketo srednjega dosega, ki so jo izstrelili iz Volgograda, ki je od Dnipra oddaljen okoli 800 kilometrov.

Tudi za Reuters sta dva neimenovana zahodna uradnika zatrdila, da Rusija ni uporabila medcelinske balistične rakete, vendar ta ocena temelji na podlagi prvotnih analiz, tako da se dopušča možnost drugačnega sklepa.

Če bi se navedbe ukrajinske vojske izkazale za resnične, bi bila to prva izstrelitev ruske medcelinske rakete na Ukrajino od začetka ruske vojaške agresije, ki se je začela februarja leta 2022. Medcelinska balistična raketa je zasnovana tako za prenašanje konvencionalnih kot jedrskih bojnih glav in lahko zadene več tisoč kilometrov oddaljene cilje.

Zračna obramba je sestrelila šest raket, je še sporočila ukrajinska vojska, ne da bi podrobneje pojasnila, ali je bila sestreljena tudi medcelinska balistična raketa. Guverner Dnipropetrovske oblasti Sergij Lisak pa je dejal, da je bilo v ruskih napadih poškodovanih več domov in rehabilitacijski center, dva človeka sta ranjena.

V Rusiji izjav, da so izstrelili medcelinsko balistično raketo, niso želeli komentirati. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje odgovoril le, da "na to temo nima česa povedati".

Ob tem je poudaril, da si Rusija prizadeva izogniti jedrskemu spopadu. "V okviru naše (jedrske) doktrine smo poudarili, da Rusija zavzema odgovorno stališče, da si maksimalno prizadeva, da ne bi dopustila takšnega konflikta," je dodal.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je zračna obramba sestrelila dve raketi Storm Shadow britanske izdelave, dan po tem, ko so britanski mediji poročali, da je Kijev prvič izstrelil te rakete proti Rusiji. Ukrajina je pred tem proti Rusiji izstrelila tudi ameriške rakete dolgega dosega Atacms.

ZDA napovedale novo vojaško pomoč

ZDA pa bodo v okviru povečanja varnostne pomoči Ukrajini poslale za 275 milijonov dolarjev streliva za raketne sisteme Himars, topniških in minometnih granat, opreme za letala F-16, protioklepnih raket Javelin, letalnikov, protipehotnih min ter druge opreme, so sporočili iz State Departmenta.

ZDA so Ukrajini doslej od začetka ruske agresije februarja 2022 namenile za več kot 60 milijard dolarjev vojaške podpore. Za zdaj ni jasno, kaj bo z nadaljevanjem pomoči, ko bo konec januarja prihodnje leto oblast v Washingtonu prevzel Donald Trump.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dodatno vojaško pomoč ZDA pozdravil.

Predsednik Joe Biden je v torek Ukrajini dal dovoljenje za uporabo ameriških raket dolgega dosega Atacms v napadih na ruskem ozemlju, predvsem v Kurski oblasti, kjer naj bi Moskva kopičila tudi severnokorejske vojake za povrnitev ozemlja, ki ga je zasedla Ukrajina. Dovoljenje za uporabo raket naj bi bila neposredna posledica sodelovanja severnokorejskih vojakov na strani Rusije.

ICBL: Odločitev ZDA za dobavo protipehotnih min "katastrofalna"

Zelenski se je odzval na odločitev ZDA, da Ukrajini pošljejo po Ottavski konvenciji prepovedane protipehotne mine. Dejal je, da je odločitev "zelo pomembna za ustavitev ruskih napadov" in da bo okrepila vojake na bojišču.

Odločitev ZDA za dobavo protipehotnih min Ukrajini je mogoče utemeljiti s spremembo ruske taktike na bojišču, saj Rusija vse bolj daje prednost pehoti, je pojasnil ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Dodal je, da Ukrajinci potrebujejo orožje, ki bo pomagalo upočasniti napredovanje ruskih sil.

Po Austinovih besedah se dobavljene mine same izklopijo, ko se prekine napajanje z baterijo, kar teoretično omejuje tveganje za civiliste. "Če niso bile detonirane, se mine v dveh tednih dezaktivirajo," je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

Ottavska konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo in prenos protipehotnih min, saj tudi po končanih sovražnostih zahtevajo žrtve zlasti med civilnim prebivalstvom. H konvenciji je pristopilo, jo podpisalo ali ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005.

Mednarodna kampanja za prepoved min (ICBL) je v sredo odločitev ZDA obsodila kot katastrofalno. Mednarodno združenje nevladnih organizacij, ki je leta 1997 prejelo Nobelovo nagrado za mir, si bo, kot je sporočilo, prizadevalo, da bi ZDA spremenile svojo odločitev o dobavi min Ukrajini.

Zelenski: Krim si lahko priključimo samo z diplomacijo

Zelenski pa je v pogovoru za televizijo Fox priznal, da si lahko Ukrajina polotok Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, povrne samo po diplomatski poti, saj si njegova država ne more privoščiti izgube vojakov, ki bi bila neizogibna za ponovno zavzetje Krima po vojaški poti.

Spet pa je zavrnil kakršno koli možnost, da bi Ukrajina Rusiji prepustila ozemlja, ki ga zasedajo ruske sile, češ da Kijev "ne more pravno zakonito priznati katerega koli okupiranega ukrajinskega ozemlja kot ruskega".

"Sem pa že omenil, da smo pripravljeni na vrnitev Krima po diplomatski poti. Ne moremo žrtvovati več 10.000 svojih mož za povrnitev Krima ... in tudi nobenih zagotovil ni, da bi ga lahko povrnili z orožjem. Razumemo, da je lahko Krim znova ukrajinski le po diplomatski poti," je dejal.

Rusija si je Krim priključila po referendumu marca 2014, pri čemer je 97 odstotkov volivcev glasovalo za priključitev. Od ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 so ruske sile zasedle okoli eno petino ukrajinskega ozemlja, čeprav Moskva nima popolnega nadzora nad njimi.

Zelenski vztraja pri svojem "zmagovitem načrtu" za končanje vojne, ki predvideva umik ruskih sil z vseh zasedenih ozemelj. Prav tako si želi varnostnih zagotovil in vabila za priključitev Ukrajine Natu, kar pa Moskva kategorično zavrača.