Gostitelj 31 voditeljev, francoski predsednik Emmanuel Macron, je ob koncu srečanja zagotovil, da bodo zaveznice Kijevu še naprej stale ob strani. Glede sankcij proti Rusiji je bil jasen, da teh ne bi smeli umikati, preden se znova vzpostavi mir. Kot je poudaril, iz Ukrajine namreč kljub ameriško-ukrajinskemu predlogu o 30-dnevni prekinitvi ognja vsak dan prihajajo poročila o novih napadih.

Dodal je, da pogovori o oblikovanju sil za nadzor morebitnega premirja potekajo. Kot je pojasnil, to ne bodo mirovne sile, prav tako ne bodo nameščene na fronti. Njihov namen bo, da služijo kot odvračalna sila pred rusko agresijo.

Povedal je sicer, da med državami ni konsenza glede namestitve evropskih sil in da niso vse države pripravljene prispevati svojih vojakov. Ob tem je poudaril, da takšna misija ne more predstavljati nadomestka za ukrajinsko vojsko.

Britanski premier Keir Starmer, ki z Macronom vodi neformalno koalicijo, je napovedal dodatno vojaško pomoč Kijevu in potrdil zavezanost ohranitvi sankcij.

Da je sankcije treba ohraniti, je menil tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Kot je dejal, je namreč jasno, da Rusije mir ne zanima.

Podporo ohranitvi sankcij sta podala še odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz in vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Zelenski je sicer izrazil zadovoljstvo z današnjimi pogovori, kjer da so evropske zaveznice poudarile, da Moskva ne sme diktirati moči ukrajinske vojske.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa ponovila stališče vlade, da Rim v Ukrajino ne namerava pošiljati lastnih sil. Ob tem je izrazila upanje, da se bo naslednjega tovrstnega srečanja udeležila tudi delegacija ZDA.

Tretji vrh "voljnih in sposobnih"

Na tretjem vrhu, ki ga je Francija poimenovala koalicija "voljnih in sposobnih", so med drugim sodelovali poljski premier Donald Tusk, generalni sekretar Nata Mark Rutte, italijanska premierka Giorgia Meloni in turški podpredsednik Cevdet Yälmaz.

Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini na začetku meseca v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Pripravljenost na sodelovanje v njej naj bi do zdaj izrazilo več kot 20 držav.

Prizadevanja Evrope glede varnostnih dogovorov za Ukrajino, ki jih vodita Macron in Starmer, se zaradi mogočega nasprotovanja Rusije in ZDA vse bolj usmerjajo k iskanju alternativ, ne pa k pošiljanju vojakov, poroča Reuters.

"Cilj je omogočiti Ukrajini, da se upre ruski agresiji in ohrani razmere na terenu, hkrati pa vzpostavi verodostojne elemente za trajni mir," je dejal Macron.

Na srečanju ni predstavnikov ZDA, se pa je Macron v sredo zvečer – po srečanju z Zelenskim – pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so danes navedli v Elizejski palači. Pariz pravi, da bo ameriško administracijo seznanil s sklepi vrha.

Sorodna novica Golob po srečanju koalicije voljnih: V Ukrajini je treba čim prej doseči premirje

EU vztraja pri sankcijah

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je ob tem na omrežju X zavzel za ohranitev pritiska na Rusijo s sankcijami. "Najboljši način za podporo Ukrajini je, da ostanemo dosledni pri zasledovanju cilja, da dosežemo pravičen in trajen mir," je zapisal.

Predsednica Evropske komisije je medtem poudarila, da si na srečanju prizadevajo okrepiti varnost Ukrajine in celotne Evrope. "Podpora Ukrajini pri njeni samoobrambi je izhodiščna točka," je zapisala na omrežju X, dodala pa, da je potreben tudi skupen in dolgoročen načrt.

Starmer označil Putinove obljube za prazne

V nasprotju z Zelenskim se ruski predsednik Vladimir Putin ni izkazal za resnega sogovornika v mirovnih pogovorih, je pred začetkom srečanja t. i. koalicije voljnih dejal britanski premier.

"Igra se z dogovorjeno pomorsko prekinitvijo ognja v Črnem morju kljub sodelovanju vseh strani v dobri veri – obenem pa še naprej izvaja uničujoče napade na ukrajinsko ljudstvo. Njegove obljube so prazne," je glede Putina dejal britanski premier.

Rusija in Ukrajina sta ob posredovanju ZDA pred kratkim dosegli okviren dogovor o zagotovitvi varne plovbe v Črnem morju in prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, vendar je Zelenski kmalu zatem zaradi nadaljevanja napadov in postavljanja pogojev obtožil Moskvo, da se ne zavzema za pravi mir.

Starmer je dodal še, da ZDA igrajo osrednjo vlogo v mirovnih pogovorih, Zelenski je že večkrat pokazal svojo zavezanost miru, Evropa pa je prav tako pripravljena prispevati svoj delež k zaščiti prihodnosti Ukrajine. "Zdaj mora tudi Putin pokazati, da je pripravljen na sodelovanje," je še dodal.

Golob: Slovenija v koaliciji voljnih ne bo sodelovala

Srečanja se na povabilo Macrona udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob. Iz Golobovega kabineta so pojasnili, da se srečanja udeležujejo predsedniki vlad in držav večine držav članic Evropske unije, preostalih zaveznic in osrednjih organizacij.

Ob tem so pojasnili, da Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in v njej tudi ne bo sodelovala. "Če pa bi koordinacijo prevzele organizacije, kot je na primer Združeni narodi, bo Slovenija resno razmislila o sodelovanju pri vzdrževanju miru, saj sta vloga in mandat ZN-a vedno jasno in demokratično določena," so dodali.