Zelenski se udeležuje srečanja kontaktne skupine za Ukrajino v Ramsteinu. Foto: Reuters
Zelenski se udeležuje srečanja kontaktne skupine za Ukrajino v Ramsteinu. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prvič nastopil na rednem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem letalskem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji, kjer je pozval k odpravi omejitev pri uporabi zahodnih raket dolgega dosega, da bi ukrajinske sile lahko napadale cilje globoko v notranjosti Rusije.

Opozoril je, da so ukrajinske sile, ki so izvedle nepričakovano ofenzivo v rusko Kursko oblast, trenutno v tveganem položaju. Ruske sile se medtem osredotočajo na zavzetje mesta Pokrovsk na vzhodu Ukrajine, ki je logistično središče vojnih prizadevanj Kijeva.

"Zmogljivosti dolgega dosega ne potrebujemo le na okupiranem ozemlju Ukrajine, ampak tudi na ruskem ozemlju, da bi bila Rusija motivirana za iskanje miru," je dejal Zelenski.

Austin je o pozivu ukrajinskega predsednika odgovoril, da ne meni, da bi bilo lahko odločilno eno samo orožje. "Ne gre samo za eno stvar, gre za kombinacijo zmogljivosti in za to, kako te zmogljivosti integrirate za dosego ciljev," je dejal.

V Rusiji je sicer veliko tarč in Ukrajina ima na razpolago različne načine za napade nanje – denimo z brezpilotnimi letalniki, je dodal. "Mislim, da bomo v bližnji prihodnosti zagotavljali, da se še naprej osredotočamo na pomoč Ukrajini pri učinkoviti obrambi svojega ozemlja," je še povedal.

250 milijonov dolarjev vojaške pomoči

ZDA so na sestanku naznanile nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino. "Z veseljem sporočam, da bo predsednik Biden danes napovedal dodaten sveženj varnostne pomoči za Ukrajino v vrednosti 250 milijonov dolarjev," je v ameriškem letalskem oporišču v Nemčiji, ki je stalna lokacija srečanj kontaktne skupine za Ukrajino, povedal gostitelj zasedanja Lloyd Austin.

Po njegovih besedah bodo ZDA, ki so kot največja država donatorica Ukrajini do zdaj zagotovile že več deset milijard evrov vojaške pomoči, z novim svežnjem odgovorile na spreminjajoče se zahteve Kijeva v boju proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi Nemčija je napovedala dodatno pomoč Ukrajini v orožju. Kot je na srečanju povedal nemški obrambni minister Boris Pistorius, bodo Kijevu dobavili še 12 samovoznih havbic v vrednosti 150 milijonov evrov, in sicer šest še letos, šest pa prihodnje leto.

Austin je omenil ofenzivo v Kursku kot primer, kako si Ukrajina prizadeva prevzeti pobudo na bojišču. "Kremeljska agresivna vojska je zdaj v obrambi na svojem ozemlju," je dejal Austin.

Ocenil je, da je bilo v dveh letih vojne ubitih ali ranjenih več kot 350.000 ruskih vojakov. Dejal je, da so ukrajinske sile potopile, uničile ali poškodovale 32 plovil ruske mornarice in potisnile rusko črnomorsko floto naprej proti vzhodu.

Zelenski je dejal, da je bilo v ukrajinski ofenzivi v Kursku ubitih ali ranjenih približno 6000 ruskih vojakov. "Danes nadziramo več kot 1300 kvadratnih kilometrov veliko območje v Kurski oblasti, ki vključuje 100 naselij," je dejal Zelenski in dodal, da je velik del tega ozemlja ruska vojska preprosto zapustila.

Pogovori v Ramsteinu, na katerih sodelujejo predstavniki približno 50 držav, bodo osredotočeni na krepitev ukrajinske zračne obrambe in obrambne industrije zahodnih zaveznic, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Pat Ryder.

Zelenski kmalu na obisk v ZDA

Zelenski se je ob robu srečanja v Frankfurtu srečal še z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Na družbenem omrežju X je zapisal, da je hvaležen za vsestransko podporo Nemčije, še posebej za krepitev sistema zračne obrambe. Zapisal je še, da sta s Scholzem razpravljala o načrtih za dolgotrajen mir in pripravah na drugi mirovni vrh.

Zatem se bo, kot je sporočil na omrežju Telegram, odpravil v Italijo, kjer se bo sešel z italijansko premierko Giorgio Meloni in se udeležil mednarodnega gospodarskega foruma Ambrosetti.

Ta mesec naj bi se še sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in mu predstavil svoje načrte o koncu vojne z Rusijo, ki trenutno nadzoruje 18 odstotkov Ukrajine.

London bo poslal 650 sistemov za zračno obrambo

Združeno kraljestvo bo Ukrajini poslalo 650 sistemov za zračno obrambo v skupni vrednosti 162 milijonov funtov (192 milijonov evrov), je sporočila vlada v Londonu.

Britanski obrambni minister John Healey je na začetku tedna opravil tudi pogovor z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, v katerem je potrdil, da bo Združeno kraljestvo pred koncem leta Kijevu začelo dobavljati topniško strelivo v vrednosti 300 milijonov funtov.

Še pred 2025 naj bi Ukrajina dobila tudi prve omenjene sisteme zračne obrambe, ki jih francosko podjetje Thales izdeluje v Belfastu.

Napovedana dobava lahkih raket se bo financirala iz britanskega sklada za pomoč Ukrajini v vrednosti treh milijard funtov letno. Del sredstev bo prispevala tudi Norveška.

Nova laburistična vlada tako kaže, da namerava nadaljevati vojaško podporo Ukrajini v času, ko je ta pod okrepljenimi ruskimi napadi iz zraka.

Podporo Kijevu je v četrtek v pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Orban: Srečanje Putina in Zelenskega nujno za končanje vojne

Madžarski premier Viktor Orban je danes v Italiji presodil, da je srečanje ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega ne samo mogoče, temveč za končanje vojne v Ukrajini tudi nujno.

Na forumu Ambrosetti v Cernobbiu na severu Italije je poudaril pomen komunikacije. "Če komunikacije ni, je vojna vse hujša," je dejal po poročanju spletnega portala Politico.

Ocenil je, da tako v Kijevu kot v Moskvi "ni volje za dosego miru, saj sta oba prepričana, da je čas na njuni strani". Meni, da je potrebna mirovna misija, spomnil je na svoja nedavna obiska v Moskvi in Pekingu. Poudaril je, da je "potreben dialog z Ukrajino, pa tudi z Rusijo", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ukrajina zaveznike poziva, naj zagotovijo dodatne sisteme zračne obrambe
Oleksander Sirski. Foto: Reuters
Oleksander Sirski. Foto: Reuters

Ukrajinski poveljnik Sirski zagovarja vdor v Kursk, češ da je ruski prodor na vzhodu upočasnjen

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksander Sirski je v pogovoru za CNN zagovarjal ukrajinski vdor v rusko oblast Kursk in dejal, da je njihova ofenziva uspešna, saj da Rusija na ključnih območjih na vzhodu Ukrajine že šest dni ni napredovala.

Ukrajinske sile so 6. avgusta vdrle v Kursk, kjer so, kot pravijo v Kijevu, zasedle 1300 kvadratnih kilometrov ozemlja in nadzirajo več deset naselij.

Vdor naj bi bil del strategije za upočasnitev ruskega napredovanja proti strateško pomembnemu mestu Pokrovsk v Donecku na vzhodu Ukrajine.

Sirski je za ameriško televizijo CNN dejal, da Ukrajina dela "vse, kar lahko, da ne izgubi Pokrovska".

"V zadnjih šestih dneh sovražnik ni napredoval niti en meter proti Pokrovsku," je dejal. "Z drugimi besedami, naša strategija deluje".

Predsednik Rusije Vladimir Putin je v četrtek dejal, da je ukrajinska ofenziva v Kursku propadla in zgolj oslabila ukrajinsko obrambo v Donecku.

Po poročanju Al Džazire je Rusija z vzhoda Ukrajine v Kursk premaknila le malo sil. V Kursku vojsko podpirajo vpoklicani vojaki in čečenski borci.

Rusija medtem ves čas trdi, da napreduje proti Pokrovsku, nazadnje naj bi zasedla več majhnih vasi vzhodno od tega mesta. Evakuiranih je več deset tisoč prebivalcev.

Sirski je v pogovoru za CNN razmere v Pokrovsku označil za "najbolj problematične za Ukrajino", a vztrajal, da ofenziva v Kursku dosega želen učinek.

"Odvzeli smo jim zmožnost manevriranja in razmeščanja okrepitev," je dejal. "Vemo, da sta se stopnja topniškega obstreljevanja in intenzivnost ofenzive zmanjšali."

"Mislim, da je bila ta strategija pravilno izbrana in da bo pripeljala do želenega izida," je še dejal.

Ukrajina stopnjuje pritisk na ZDA in druge zaveznike, da ji dobavijo več sistemov zračne obrambe in ji omogočijo, da orožje dolgega dosega zahodne izdelave uporabi na vojaških tarčah znotraj Rusije.