Ukrajinska vojska je v torek sporočila, da je bil Kijev tarča izjemno obsežnega ruskega napada z raketami in brezpilotnimi letalniki, ki so imeli za cilj tarčo štiri kijevske četrti. Kot se je pohvalil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, so ukrajinske zračne sile dosegle neverjeten uspeh, saj so po njegovih besedah v eni sami noči sestrelile šest kinžalov in še 12 drugih ruskih raket. Ukrajinske sile naj bi sicer po lastnih navedbah pred dnevi prvič sestrelile kinžal, ki jo je Moskva označevala kot neustavljivo raketo naslednje generacije.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo navedbe Kijeva in sporočilo, da ni bila sestreljena nobena njihova raketa kinžal, ampak nasprotno, je ena od ruskih hipersoničnih raket uničila ameriški protiraketni sistem Patriot. "Visoko natančen zadetek hipersonične rakete kinžal je zadel ameriški protiletalski sistem Patriot v mestu Kijev," se je glasilo sporočilo ruskega obrambnega ministrstva.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da Kijev po navadi navede trikrat večje število sestreljenih ruskih raket, kot pa jih dejansko izstrelijo. "In ves čas se motijo glede izstrelkov in zato jih ne zadenejo," je še dejal Šojgu.

ZDA so priznale, da je ruska raketa zadela sistem Patriot, a po besedah dveh uradnikov sistem ni bil uničen, temveč poškodovan, zato zdaj potekajo pogovori o njegovem popravilu, a naj bi ga po prvih podatkih lahko popravili v Ukrajini in ga ne bi bilo treba pošiljati nazaj v ZDA.

Ukrajina ima dva sistema Patriot, enega so ji dobavile ZDA, drugega pa skupaj Nemčija in Nizozemska. Za zdaj še ni jasno, kateri od njih je bil poškodovan v ruskem napadu. A umik enega od njih iz protizračne obrambe bi po pisanju CNN-a pomenil znatno zmanjšanje zmožnosti ukrajinskih sil pri prestrezanju ruskih raket in zaščiti Kijeva pred ruskim obstreljevanjem.

Po pisanju CNN-a sta bila sistema Patriot v Ukrajini že prej tarča ruskih napadov s hipersoničnimi raketami, a so jih ukrajinske sile uspešno prestregle, še preden bi lahko zadele sistem zemlja-zrak.

Sunak in Rutte za skupne dobave letal

Britanski premier Rishi Sunak in njegov nizozemski kolega Mark Rutte sta se v torek zavezala, da bosta oblikovala "mednarodno koalicijo", ki bo Ukrajini zagotovila vojaško podporo z bojnimi letali.

"Predsednik vlade Sunak in premier Rutte sta se dogovorila, da si bosta prizadevala za oblikovanje mednarodne koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila letalske bojne zmogljivosti in ji pomagala z vsem, od usposabljanja vojakov do nabave letal F16," je dejal tiskovni predstavnik Sunakovega urada.

Oba voditelja se sicer udeležujeta vrha Sveta Evrope v islandski prestolnici Reykjavik, ki bo trajal do srede, zbrane voditelje pa je po videopovezavi nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Zahvaljujem se vsem državam in voditeljem, ki nam pomagajo izboljšati zračno obrambo. Pokažimo, kaj pomeni moč svobodnega sveta," je dejal.

Zelenski je v zadnjih dneh obiskal več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, in skušal pridobiti njihovo dodatno podporo v obliki orožja – predvsem bojnih letal, ki pa jih zahodne države kljub prošnjam in pozivom Zelenskega za zdaj Ukrajini ne dobavljajo.

Ukrajinski predsednik je po obisku v Združenem kraljestvu dejal, da je zaznal "zelo pozitivno naravnanost" glede oblikovanja koalicije za dobavo bojnih letal v podporo Kijevu v vojni z Rusijo. Sunak pa je potrdil, da bi bila njegova država pripravljena usposabljati ukrajinske pilote.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je dan po obisku Zelenskega v Parizu dejal, da je Francija "odprla vrata" za usposabljanje ukrajinskih vojaških pilotov, ob tem pa zavrnil možnost pošiljanja vojaških letal v Ukrajino.

Odločitev o letalih F-16 v rokah Bele hiše

Odločitev o dobavi ameriških bojnih letal F-16 Ukrajini je v rokah Bele hiše, sta se v Berlinu strinjala britanski in nemški obrambni minister.

Britanski obrambni minister Ben Wallace je opozoril, da Združeno kraljestvo nima letal F-16. London pa po njegovih besedah Kijevu ne namerava poslati svojih bojnih letal typhoon. "Lahko pa pomagamo pri pripravi in dobavi bojnih letal iz drugih držav," je dodal.

Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da Nemčija ne more igrati aktivne vloge pri dobavi bojnih letal, saj nima ne letal F-16 ne pravih zmogljivosti za usposabljanje pilotov.

Madžarska blokira sredstva za orožje za Ukrajino

Madžarska onemogoča sprostitev dodatnih 500 milijonov evrov sredstev EU-ja za kritje stroškov orožja za Ukrajino, so sporočili iz Budimpešte in Bruslja. Madžarska naj bi novemu izplačilu nasprotovala, ker meni, da bi moral EU ta sredstva nameniti podpori partnerjem po vsem svetu, in ne le Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Madžarska vlada se ne strinja, da bi moral EU – ki ima na voljo druge instrumente – uporabiti Evropski mirovni instrument izključno za Ukrajino," je v torek sporočila madžarska vlada. "Za madžarsko vlado je ključnega pomena, da se ta vprašanja razjasnijo, zato ni odobrila izplačila še ene tranše iz Evropskega mirovnega instrumenta," so dodali.

Po besedah neimenovanega predstavnika vlade v Budimpešti je razlog za blokado tudi ta, da se je na seznamu sankcij Ukrajine znašla madžarska banka OTP, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Po navedbah madžarskega štirinajstdnevnika Hungarian Conservative je ukrajinska nacionalna agencija za preprečevanje korupcije madžarsko banko uvrstila med "mednarodne sponzorje vojne", saj je ta kljub ruskemu napadu na Ukrajino v Rusiji še vedno prisotna.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je nato danes napovedal, da bo Budimpešta odobritev sredstev zadrževala, dokler Ukrajina ne umakne banke OTP s seznama mednarodnih sponzorjev vojne in se vzdrži podpore novim sankcijam, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik v kabinetu madžarskega premierja Zoltan Kovacs.

Do blokade prihaja v času, ko Ukrajina poziva k novim dobavam orožja za svoje sile, ki se pripravljajo na protiofenzivo. Madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbana je bila sicer od začetka vojne v Ukrajini že večkrat deležna kritik zaveznikov v EU-ju. Orban je namreč zavrnil pošiljanje orožja Kijevu, ob tem pa tudi nasprotuje sankcijam proti Rusiji in namesto tega poziva k mirovnim pogovorom.

Kijev Li Huiju poudaril pomen ozemeljske celovitosti

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes na srečanju s posebnim kitajskim odposlancem Li Huijem v Kijevu poudaril pomen ozemeljske celovitosti svoje države, je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo.

Kuleba je "podrobno pojasnil načela za ponovno vzpostavitev stabilnega in pravičnega miru, ki temelji na spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine", po navedbah francoske tiskovne agencije AFP piše v izjavi ukrajinskega zunanjega ministrstva.

Ukrajinski minister je ob tem pohvalil pomen posredniške vloge Kitajske, med drugim tudi pri sporazumu, ki je omogočil obnovitev izvoza žita prek Črnega morja, in pri varnosti na področju jedrske energije. Strani sta se tudi dogovorili, da bosta "okrepili dialog o ključnih vprašanjih".

Li Hui je v torek prispel v Kijev na dvodnevne pogovore z ukrajinskimi oblastmi v okviru turneje po več evropskih državah, katere cilj je promocija kitajskega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini.

Kitajski voditelj Ši Džinping si prizadeva, da bi bila njegova država nevtralna posrednica v konfliktu. Marca se je mudil v Moskvi, Kijeva pa doslej ni obiskal. Večkrat je bil deležen kritik, ker Kitajska ni neposredno obsodila ruskega napada na Ukrajino.

Afriška misija za mir

Voditelji šestih afriških držav nameravajo odpotovati v Rusijo in Ukrajino, takoj ko bo to mogoče, da bi pomagali najti rešitev vojne v Ukrajini, je v torek napovedal predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa in pojasnil, da so pobudo pripravile Zambija, Senegal, Republika Kongo, Uganda, Egipt in Južna Afrika, več podrobnosti pa ni navedel.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik sta se strinjala, da bosta sprejela misijo in afriške voditelje v Moskvi in Kijevu, je na novinarski konferenci med obiskom singapurskega predsednika vlade Lija Hsiena Lunga dejal Ramaphosa. Ob tem je izrazil upanje, da bodo opravili "intenzivne razprave".

Južnoafriški predsednik je pojasnil, da so Afriško unijo (AU) in generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa seznanili s pobudo in da sta jo pozdravila. Konkretnega časovnega okvira obiska in drugih podrobnosti ni navedel, dejal je le, da je vojna v Ukrajini uničujoča in da zaradi nje "zelo trpi tudi Afrika".

Misija bo zadnja v nizu doslej neuspešnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah Ramaphose je afriška pobuda naletela na "previdno podporo" v Washingtonu in številnih evropskih prestolnicah.

Prizadevanja bi lahko Južni Afriki pomagala popraviti njeno podobo nevtralnega akterja in posrednika po obtožbah o približevanju države Rusiji. Eden od dokazov za to naj bi bil tudi ponedeljkov obisk poveljnika južnoafriških kopenskih sil v Moskvi, kjer naj bi razpravljal o vojaškem sodelovanju.

Prejšnji petek je ameriški veleposlanik v Pretorii Reuben Brigety Južno Afriko obtožil, da je kljub svoji nevtralnosti glede vojne v Ukrajini prikrito dobavljala orožje Rusiji. Južnoafriške oblasti so očitke zavrnile, a napovedale, da jih bodo preiskale, kar so v Washingtonu pozdravili.

Ramaphosa je ob tem dejal, da je njegova država pod "izrednim pritiskom", naj izbere stran v vojni med Ukrajino in Rusijo, vendar se ne bo uklonila in vpletla v "tekmovanje med svetovnimi silami".