Ameriški predsednik Joe Biden nima vstopa v Rusijo. Foto: AP
Ameriški predsednik Joe Biden nima vstopa v Rusijo. Foto: AP
Sorodna novica Kdo pošilja orožje v Ukrajino, koliko in predvsem zakaj?

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile na severozahodu Ukrajine uničile veliko pošiljko orožja z raketami dolgega dosega, ki so ga dobavile ZDA in evropske države.

"Visoko natančne rakete dolgega dosega Kalibr, ki so nameščene na morju, so uničile veliko pošiljko orožja in vojaške opreme v bližini železniške postaje Malin v žitomirski regiji, ki so jo dobavile ZDA in evropske države," je sporočilo ministrstvo.

Orožje naj bi bilo namenjeno ukrajinskim silam v vzhodni regiji Donbas, ki je od leta 2014 pod delnim nadzorom proruskih separatistov in je zdaj prizorišče najhujših spopadov v Ukrajini.

Zahodne države so Ukrajini od začetka invazije 24. februarja dobavile ogromne količine orožja, vključno s topništvom, protiletalskimi raketami in protitankovskim orožjem, vendar Kijev vztrajno pritiska na zaveznike, naj zagotovijo dodatno podporo.

Biden podpisal zakon o pomoči Ukrajini v vrednosti 40 milijard dolarjev

Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal zakon, ki ga je v četrtek potrdil kongres in s katerim bodo ZDA zagotovile 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam za stalno dobavo orožja in gospodarsko podporo v boju proti Rusiji.

Zakon, ki bo Ukrajini zagotavljal podporo prihodnjih pet mesecev, vključuje približno šest milijard dolarjev za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj devet milijard dolarjev za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, paket pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč. ZDA so Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki pa je že skorajda pošla.

Rusija bi odpravila starostno omejitev vojakov

Ruska vladajoča stranka je predlagala nov zakon, ki bi odpravil starostne omejitve vojakov. Zahodni mediji si razlagajo, da Rusijo pesti pomanjkanje sil v invaziji v Ukrajini. Medtem pa Volodimir Zelenski pravi, da vojno lahko konča le diplomacija.

Sorodna novica Erdogan Švedski in Finski sporočil pogoje za vstop v Nato

Poslanca vladajoče stranke Združena Rusija, ki sta zakon predlagala, pravita, da bi s tem omogočili vojski, da izkoristi veščine starejših usposobljenih vojakov.

“Za uporabo visoko natančnega orožja, upravljanje orožja in vojaške opreme so potrebni visoko usposobljeni vojaški profesionalci. Izkušnje kažejo, da postanejo taki v starosti od 40 do 45 let,” navaja predlog zakona.

Zdaj lahko v vojsko vstopijo ruski državljani v starosti od 18 do 40 let in tuji državljani, stari med 18. in 30. letom.

Po navedbah poslancev bi predlagana zakonodaja tudi olajšala novačenje civilnih zdravnikov, inženirjev in strokovnjakov za operacije in komunikacije.

Vojaški strokovnjaki trdijo, da ima Rusija v Ukrajini po vrsti vojaških neuspehov nevzdržne izgube vojakov in opreme, piše Guardian. Rusija je po navedbah zahodnih obveščevalcev 24. februarja v vojno poslala okoli 80 odstotkov svojih glavnih pehotnih sil – 150.000 mož. V 82 dneh, ki so sledili, je Rusija "izgubila tretjino bojnih sil na tleh", so prejšnji teden zatrdili britanski vojaški obveščevalci.

Zelenski: vojna se lahko konča le z diplomacijo

Nizka morala med vojaki?

Ruska vojska naj bi se spopadala tudi z nizko moralo med svojimi pripadniki, ki da nimajo kaj dosti želje bojevati se v ruski "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini. “Rusiji primanjkuje pehotnih enot za rotacije. Vojaki so vse bolj izčrpani, dolgoročno tega ne bodo zdržali," je za Guardian povedal vojaški analitik Rob Lee.

A kljub špekulacijam zahodnih obveščevalcev se ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj še ni odločil za vpoklic večjega obsega vojakov in za uradno vojno napoved Ukrajini, ampak se ruske oblasti trudijo malce bolj v zakulisju novačiti nove pogodbene vojake.

Kot poroča BBC, je rusko obrambno ministrstvo zapolnilo spletne strani zavodov in agencij za zaposlovanje z oglasi za zaposlitev v vojski, pri čemer z dobičkonosnimi kratkoročnimi pogodbami vabijo tudi osebe brez bojnih izkušenj. Obsežna mobilizacija moških naj bi potekala tudi v Doneškem bazenu.

Rusija prekinila dobavo plina Finski

Rusko državno energetsko podjetje Gazprom je v skladu z napovedmi danes prekinilo dobavo zemeljskega plina Finski. Rusija je sprejela ta korak po odločitvi Finske, da Gazpromu za plin ne bo plačevala z ruskimi rublji. Zemeljski plin sicer predstavlja približno osem odstotkov porabe energije na Finskem.

Zelenski: Vojno v Ukrajini lahko konča le diplomacija

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ob zastoju v pogajanjih med Kijevom in Moskvo dejal, da je vojno v Ukrajini mogoče rešiti le z diplomacijo.

"Pogovori med Ukrajino in Rusijo bodo zagotovo potekali, saj je nekatere stvari mogoče doseči le za pogajalsko mizo. Želimo, da se vse vrne v stanje pred vojno, vendar Rusija tega ni pripravljena storiti," je dejal Zelenski.

Zaveda se, da bodo pristopi k pogajanjem in zahteve obeh strani različni glede na čas srečanja in potek vojne, vendar je poudaril, da bodo rezultati pogajanj vselej morali biti pošteni za Ukrajino. Spomnil je tudi na absolutni pogoj Kijeva za nadaljevanje pogovorov, in sicer da Rusija ukrajinskih vojakov, ki so branili jeklarno Azovstal, ne usmrti.

V Donbasu hudi spopadi

Medtem pa v Donbasu še naprej potekajo hudi spopadi, kar je povečalo strah pred nadaljnjim napredovanjem Rusije po popolni zasedbi mesta Mariupolj.

Ruske sile že več dni obstreljujejo vzhodno ukrajinsko mesto Severodoneck, je sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj in pri tem opozoril, da namerava Rusija mesto spremeniti v ruševine tako, kot je to storila v Mariupolju.

Je pa zavrnil trditve ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, da je Moskva tik pred tem, da v celoti zavzame regijo Lugansk, in jih označil za nesmisel.

Po navedbah ukrajinskega generalštaba so ruske sile začele odstranjevati mine okoli pristanišča v Mariupolju, da bi ga znova usposobile za delovanje. Menijo, da je cilj ruskih oboroženih sil vzpostaviti popoln nadzor nad regijama Lugansk in Doneck ter si tako zagotoviti kopenski koridor do črnomorskega polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Siloviti spopadi na območju Doneškega bazena