Novinarka Fox Newsa Maria Bartiromo je Ratcliffa po poročanju BBC-ja prosila za odziv na izjavo poljskega predsednika Andrzeja Dude, da so ZDA prenehale deliti obveščevalne podatke z Ukrajino.

Ratcliffe je dejal, da je bil predsednik ZDA Donald Trump v dvomih glede tega, ali je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavezan mirovnemu procesu. Trump naj bi po Ratcliffovih besedah želel z odmorom Zelenskega pripraviti do razmisleka.

Dodal je, da je odziv prišel hitro, saj je Zelenski dejal, da je pripravljen za mir. Do te odločitve je lahko prišlo s prekinitvijo "na vojaški in obveščevalni fronti". ZDA so pred tem že prekinile dobavo vojaške pomoči Ukrajini.

Tudi ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je dejal, da so ZDA "naredile korak nazaj" glede deljenja obveščevalnih podatkov z Ukrajino.

Po poročanju Guardiana prvotna poročila kažejo, da ZDA zadržujejo obveščevalne podatke glede tarč znotraj Rusije, kar je razmeroma omejen ukrep. Širše omejitve glede deljenja obveščevalnih podatkov, recimo zavračanje prestreženih podatkov, ki kažejo na ruske strateške namene ali vojaške načrte, bi imele večje učinke.

Zelenski: Kijev in Washington začela priprave na novo srečanje

Kijev in Washington sta začela priprave na novo srečanje, je medtem sporočil Zelenski, potem ko je privolil v pogajanja o koncu vojne v Ukrajini pod vodstvom predsednika ZDA Trumpa. Dodal je, da sta o tem govorila vodja njegovega kabineta Andrij Jermak in svetovalec za nacionalno varnost ZDA Waltz.

"Danes sta se ukrajinska in ameriška ekipa začeli pripravljati na prihodnje srečanje. Andrij Jermak in Mike Waltz sta se pogovarjala in opaziti je pozitivne premike. Upamo, da bomo prihodnji teden videli rezultate," je Zelenski poudaril v večernem videonagovoru, objavljenem na omrežju X.

Ni pa navedel, ali se bosta srečanja udeležila tudi on in Trump, potem ko sta se prejšnji petek v Beli hiši sporekla pred kamerami in novinarji.

Jermak, ki je na omrežju X potrdil telefonski pogovor z Waltzem, je medtem zapisal, da sta govorila "o prihodnjih korakih k pravičnemu in trajnemu miru".

Državi se dogovarjata za novo srečanje, potem ko je v petek v Ovalni pisarni Bele hiše izbruhnil prepir med Zelenskim in Trumpom. Predsednik ZDA je nato zamrznil vojaško pomoč Kijevu, Zelenski pa je dan pozneje izrazil obžalovanje zaradi spora in pripravljenost, da bi z ekipo "delali pod močnim vodstvom predsednika Trumpa, da bi dosegli trajni mir".

Zelenski je v današnjem nagovoru še poudaril, da so danes opravili veliko dela na mednarodnem področju. V okviru priprav na četrtkov vrh evropskih voditeljev v Bruslju se je pogovarjal s premierji Nizozemske, Portugalske, Slovenije in Črne gore ter z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Vsem se je zahvalil za podporo.

Ukrajinski predsednik se bo v četrtek pridružil voditeljem članic EU-ja na vrhu v Bruslju, da bi utrdil njihovo podporo Kijevu ob nadaljevanju tri leta trajajoče vojne z Rusijo. V zapisu na omrežju X je poudaril še, da mora Ukrajina znova zagnati približevanje EU-ju, pri čemer računa na podporo svojih partnerjev.

Zelenski želi "konec vojne enkrat za vselej"

Zelenski je govoril z odhajajočim nemškim kanclerjem Scholzem. Kot je dejal, se v Ukrajini zanašajo na evropsko enotnost. "Vsi želimo varno prihodnost za naše ljudi," je na omrežju X sporočil Zelenski.

"Ne začasno premirje," je dodal Zelenski, "ampak konec vojne enkrat za vselej. Z našimi koordiniranimi prizadevanji in ameriškim vodstvom je to povsem dosegljivo".

Macron razmišlja o novem obisku Washingtona

Medtem francoski predsednik Emmanuel Macron razmišlja o novem obisku ZDA, kjer bi se s Trumpom sešel skupaj z Zelenskim in britanskim premierjem Keirom Starmerjem, je sporočila tiskovna predstavnica francoske vlade Sophie Primas. To naj bi se zgodilo v bližnji prihodnosti, več pa za zdaj ni znano.

V večernem nagovoru je dejal, da se o prihodnosti Evrope ne sme odločati v Washingtonu ali Moskvi. Rusijo je opisal kot grožnjo za Francijo in Evropo, omenil je tudi možnost razširitve francoske jedrske zaščite in napotitve evropskih vojakov v Ukrajino, da bi zagotovili spoštovanje morebitnega mirovnega dogovora.

Sorodna novica Lukašenko ponuja Belorusijo za mirovna pogajanja o Ukrajini

Berlin poziva k pravični razporeditvi ukrajinskih beguncev

Če bodo ruska napredovanja v Ukrajini sprožila nov val beguncev v Evropsko unijo, bo morala povezava vzpostaviti mehanizem za pravično razporeditev med državami članicami Unije, je v Bruslju dejala nemška notranja ministrica Nancy Faeser.

Trenutno namreč največje breme nosijo Poljska, Češka in Nemčija, je dodala na srečanju notranjih ministrov.

Po ruski invaziji v Ukrajini februarja 2022 se je v EU zateklo več milijonov Ukrajincev. V Nemčiji, kjer so sprejeli približno milijon ukrajinskih državljanov, jim v okviru posebne uredbe ni bilo treba zaprositi za azil, ampak je bil samodejno odobren.

V odgovor na pozive Faeser je avstrijski notranji minister Gerhard Karner poudaril, da je Avstrija med državami, ki je sprejela največ beguncev iz Ukrajine na število prebivalcev in da je prispevala svoj delež.

Švedski minister za migracije Johann Forssell pa je izrazil upanje, da se bo našla rešitev za vojno v Ukrajini, a je ob tem priznal, da se mora EU pripraviti tudi na scenarij, ki ga omenja Faeser.

Rusko sodišče na 19 let zapora obsodila Britanca

Britanec James Scott Rhys Anderson, ki se je boril na strani Ukrajine med njeno ofenzivo v ruski Kurski oblasti, je bil obsojen na 19 let zapora, je sporočilo rusko sodišče.

Dodalo je, da je Anderson zagrešil teroristično dejanje in deloval kot plačanec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Andersona so ruske sile zajele novembra lani med bojevanjem v obmejni Kurski oblasti, kamor so pred tem avgusta lani vdrle ukrajinske sile. Po navedbah ruskih preiskovalcev je Britanec nezakonito prečkal mejo, povzročil znatno škodo in destabiliziral delovanje tamkajšnjih oblasti.

Ruski uradniki so od takrat objavili več posnetkov Britanca, v katerih je med drugim priznal, da se je boril za ukrajinsko Mednarodno legijo. Povedal naj bi tudi, da je prejemal 400 dolarjev na mesec in še 60 dolarjev na dan med opravljanjem bojnih misij.

Britanski zunanji minister David Lammy je že novembra dejal, da bo London nudil Andersonu vso podporo, ki jo lahko.