"Tako obsežni napadi po pogajanjih o prekinitvi ognja so jasen signal vsemu svetu, da Moskva ne sledi pravemu miru," je zapisal Zelenski na družbenih omrežjih.

"Svet mora jasno pritisniti na Rusijo in odločno ukrepati – več pritiska, več sankcij od ZDA –, da se ustavijo ruski napadi," je še sporočil Zelenski.

Rusija je čez noč nad Ukrajino izstrelila 117 brezpilotnih letal, od katerih jim jih je uspelo 56 sestreliti, 48 pa jih je izginilo z radarja, ne da bi povzročili škodo, so sporočile ukrajinske sile.

So pa brezpilotniki poškodovali stavbe v mestu Krivi Rog v osrednjem delu države in v obmejni Sumski oblasti, so sporočile tamkajšnje oblasti, ki so dodale, da je mesto doživelo največji napad z brezpilotnimi letalniki od leta 2022. Tarče napadov so bile tudi druge obmejne oblasti, vključno z Doneško oblastjo, kjer so bili v zadnjih 24 urah po navedbah tamkajšnjega guvernerja Vadima Filaškina ubiti trije ljudje.

"Očitno si okupatorji tako predstavljajo 'mir'," je v aplikaciji za sporočanje Telegram zapisal vodja vojaške uprave Oleksandr Vilkul in dodal, da je napad povzročil požare, v mestu pa je odjeknilo najmanj 15 eksplozij. Smrtnih žrtev in poškodovanih ni bilo.

Ukrajinska protizračna obramba je na jugu, nad Mikolajivsko oblastjo, kjer je pristanišče, ki omogoča dostop do Črnega morja in je zaprto od ruske invazije, sestrelila sedem ruskih brezpilotnih letalnikov.

Rusija in Ukrajina sta se na ločenih pogovorih v Savdski Arabiji strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, je v torek sporočila Bela hiša. Zavezali so se tudi prepovedi napadov na energetske objekte in prizadevanju za vzpostavitev trajnega miru. Kot so dodali v Beli hiši, bodo ZDA ob tem Rusiji pomagale obnoviti dostop do svetovnega trga za njene kmetijske proizvode. Ni pa jasno, kdaj bo sporazum začel veljati.

Zelenski je dejal, da naj bi začel veljati takoj, vendar so iz Kremlja sporočili, da črnomorski sporazumi ne bodo začeli veljati, dokler nekatere ruske banke ne bodo znova povezane z mednarodnim finančnim sistemom. Kremelj pravi, da je prekinil napade na energetsko infrastrukturo.

Moskva je sporočila, da je Ukrajina poskušala napasti skladišče plina na Krimu, ki ga je zasedla Rusija, ter energetsko infrastrukturo v ruskih Kurski in Brjanski oblasti. O škodi ni poročala. Kijev se ni takoj odzval.

Macron: Rusija mora sprejeti prekinitev ognja

Med obiskom Zelenskega v Parizu je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo v četrtek gostil vrh t. i. koalicije voljnih, dejal, da mora Rusija brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja.

Na skupni novinarski konferenci je Macron dejal, da je še prezgodaj govoriti o odpravi sankcij proti Moskvi, ki da je še vedno željna vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Navsezadnje so sankcije odvisne izključno od odločitve Rusije za agresijo," je dejal in dodal, da je njihova odprava tako odvisna od odločitve Rusije, da bo spoštovala mednarodno pravo.

Po oceni francoskega predsednika sicer trenutno poteka "odločilna faza" za končanje vojne. Ob tem je napovedal dodatni dve milijardi evrov vojaške pomoči za Kijev.

Zelenski: Prezgodaj govoriti o evropskih mirovnih silah

Zelenski je medtem dejal, da je še prezgodaj govoriti o vlogi morebitnih evropskih mirovnih sil v Ukrajini, saj da še ni jasno, katere države so pri tem sploh pripravljene sodelovati.

Predtem je njegov svetovalec Igor Žovkva povedal, da Ukrajina ne potrebuje le mirovnih sil, temveč sile, ki so se sposobne boriti.

Rusija po lastnih navedbah z ZDA razpravlja tudi o sankcijah

Kremelj je danes sporočil, da med Moskvo in Washingtonom poteka intenziven dialog tudi o sankcijah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija in Ukrajina sta se namreč po navedbah Bele hiše strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, Moskva pa je pozneje uveljavitev dogovora pogojevala z odpravo nekaterih zahodnih sankcij.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, kdaj bi ZDA lahko odpravile sankcije, odgovoril: "Nadaljujemo stike z ZDA, in to zelo intenzivno. Zadovoljni smo s tem, kako učinkovito potekajo. Kar zadeva črnomorsko pobudo, se lahko aktivira po izpolnitvi številnih pogojev."

Rusija in Ukrajina sta se namreč na ločenih pogovorih v Savdski Arabiji strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, je v torek sporočila Bela hiša. Dodala je še, bodo ZDA Rusiji pomagale obnoviti dostop do svetovnega trga za njene kmetijske proizvode.

Kremelj je pozneje za uveljavitev dogovora o zagotovitvi varne plovbe v Črnem morju zahteval odpravo zahodnih sankcij proti ruskim bankam, ki sodelujejo pri mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki in proizvodi ter gnojili, in njihovo ponovno popolno vključitev v sistem Swift.

Zaradi tega je ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji danes v sporočilu za javnost opozorilo, da Kijev in Washington v Savdski Arabiji nista sklenila nikakršnega dogovora o odpravi sankcij proti Rusiji. Kritično je bilo tudi do ruskega pogojevanja dogovora o Črnem morju z odpravo nekaterih sankcij in dodalo, da bodo prihodnji dnevi pokazali, ali je Rusija resna glede miru.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes Ukrajino obtožilo, da je ponoči z brezpilotnimi letalniki napadla energetsko infrastrukturo, kljub 30-dnevni ustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo, v katero je privolil ruski predsednik Vladimir Putin in za katero Moskva trdi, da je v veljavi od 18. marca, poroča AFP.

V Rusiji obsodili 23 domnevnih pripadnikov brigade Azov

Rusko vojaško sodišče je v sredo na visoke zaporne kazni obsodilo 12 pripadnikov ukrajinske brigade Azov, ki je v prvih mesecih vojne vodila obrambo mesta Mariupolj. Rusija jo označuje za "teroristično organizacijo".

Vojaki, obtoženi "teroristične dejavnosti" in "nasilnega prevzema ali ohranjanja oblasti", so bili obsojeni na od 13 do 23 let zapora, so poročali ruski državni mediji.

Neodvisna tiskovna agencija Mediazona je navedla, da je bilo v odsotnosti obsojenih še 11 oseb, ki jih je Rusija v okviru izmenjave zapornikov že vrnila Ukrajini. Med njimi je bilo devet žensk, ki so delale kot vojaške kuharice.

Navedla je, da se bo 12 pripadnikov Azova, ki so se na sodišču pojavili z obritimi glavami, pritožilo na sodbe in da so nekateri od njih zanikali krivdo ali pa so dejali, da so bila njihova pričanja pridobljena pod prisilo. Ukrajina sodb ni takoj komentirala.

Brigado Azov Moskva označuje za fanatično skupino neonacistov, Ukrajina pa opredelitev brigade kot teroristične organizacije zavrača. Vojaško enoto je leta 2014 pod imenom Azovski bataljon ustanovil skrajni desničar Andrij Bileckij. Kljub očitkom o povezanosti s skrajnimi desničarskimi in neonacističnimi skupinami je bila enota konec leta po odhodu ustanovitelja vključena v ukrajinsko nacionalno gardo. Kijev trdi, da se je brigada preoblikovala od svojih radikalnih nacionalističnih korenin in je zdaj apolitična.

Brigada je največje boje doživela med februarjem in majem leta 2022 v Mariupolju. Rusija je takrat sporočila, da se je takrat predalo skoraj 2500 vojakov, ki so se zatekli v mrežo predorov pod mestno jeklarno Azovstal. Kremelj je takrat sporočil, da je predsednik Putin zagotovil, da bodo z njimi ravnali v skladu z mednarodnimi standardi.

Vodja ruskega državnega preiskovalnega odbora je na začetku tega meseca dejal, da so ruska sodišča do zdaj obsodila 145 pripadnikov brigade Azov.