Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napade označil za teroristično dejanje, s katerim želi Rusija ustrahovati Ukrajince. "Herson. Zjutraj, v soboto, na predvečer božiča, v osrednjem delu mesta," je Zelenski zapisal na Telegramu in k objavi priložil slike napada. "Toda to ni občutljiva vsebina, to je resnično življenje Ukrajine in Ukrajincev," je dejal in dodal, da gre za teror oziroma "ubijanje zaradi ustrahovanja in užitka".
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je v novem obstreljevanju umrlo najmanj 10 ljudi, 58 je ranjenih, 18 njih resno.
Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je dejal, da so se ruske sile "znova zatekle k terorju in obstreljevale središče mesta".
Herson znova v ukrajinskih rokah
Mesto Herson, ki je imelo pred vojno približno 300.000 prebivalcev, je bilo do pred kratkim pod nadzorom ruskih sil, ki so ga zasedle kmalu po začetku invazije. Te so se nato novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta umaknile čez reko Dneper, pred tem pa so po navedbah ukrajinske strani uničile tamkajšnjo kritično infrastrukturo.
Od umika je ruska vojska, ki še vedno nadzoruje levi breg Dnepra in večji del oblasti Herson, mesto večkrat obstreljevala.
Lokalne oblasti so navedle, da so ruske sile v petek s 74 izstrelki napadle del regije, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. V teh napadih je bilo ubitih pet ljudi, še 17 je bilo ranjenih.
Rušenje ostankov gledališča v Mariupolja
Ukrajinske oblasti svarijo tudi pred krepitvijo ruskih napadov na kritično ukrajinsko infrastrukturo med prazniki. Navajajo, da Rusija na vzhod in jug Ukrajine pošilja dodatne vojake, v Črnem morju pa vzpostavlja pomorsko enoto, ki naj bi imela ladjo z radarsko vodenimi raketami. Iz Mariupolja poročajo, da so ruske sile začele rušenje ostankov gledališča, kjer naj bi letalski napadi pred meseci zahtevali več sto življenj; ruske oblasti pa naj bi, kot trdijo v Kijevu, to skušale prikriti, je poročal Radio Slovenija.
Komentar Mihe Lamprehta po desetih mesecih vojne
Tragedija ukrajinskega ljudstva, ki je nedopustna žrtev ruskega imperialnega refleksa, se nadaljuje. Rusija za vsako ceno uresničuje svoje vojne cilje in cinično opozarja, da je bila vojna neizbežna. Krive naj bi bile zlasti politike tretjih držav, predvsem ZDA, ki Ukrajino vojaško, finančno, gospodarsko in politično podpirajo. Ruska vojna cilja ostajata - to sta demilitarizacija in denacifikacija. Prvi se je Moskvi kot bumerang vrnil v obliki tega, da sta se za severnoatlantsko zvezo odločili tudi nevtralni Finska in Švedska, na ozemlju Ukrajine in okrog nje pa še nikoli doslej ni bilo toliko raznovrstnega orožja. Dodatna mobilizacija 300.000 ruskih rezervistov je sestavni del tega.
Največja varnostna kriza na evropskih tleh po drugi svetovni vojni je spremenila dosedanje geopolitične in vojaške vektorje. Ruska doktrina preventivne vojne je svet postavila na rob še večjega konflikta, saj v preteklih mesecih glasniki vojne niso izključili niti omejene uporabe taktičnega jedrskega orožja. Ekološke in radioaktivne posledice prežijo tudi zaradi negotovih razmer okrog največje jedrske centrale Zaporožje, ki jo nadzirajo ruske enote. Enako in ne brez težav tudi petino ukrajinskega ozemlja, kjer so septembra izvedli mednarodno nepriznane referendume o priključitvi. Rusija spoznava kruto dejstvo, da je vojno lažje začeti, a težje končati.
Pošiljke najsodobnejše oborožitve, zlasti ameriških raket protizračne obrambe vrste Patriot, Ukrajini vlivajo obrambno upanje. Vprašanje pa je, ali so njeni sicer legitimni maksimalistični cilji pot do pravičnega miru. Čeprav na več kot 800 kilometrov raztegnjeni fronti vladajo zimske razmere in varljivo zatišje, generali v Kijevu opozarjajo, da utegne Rusija že januarja ali februarja nadaljevati naskok z okrepljenimi močmi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje